Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dobrodošli v oddaji Second Hand.
Danes se bomo posvetili uspešnici Miss You Oliverja Treeja in Robina Schulza.
Verjetno že dobro poznate Robina Schulza, zato se osredotočimo na Oliverja Treeja.
Oliver Tree je ameriški pevec, glasbeni producent in komik. Tree, rojen v Santa Cruzu v Kaliforniji, je leta 2017 podpisal pogodbo z založbo Atlantic Records, potem ko je njegova pesem "When I'm Down" postala viralna in leta 2020 izdal svoj debitantski studijski album Ugly Is Beautiful.
Mednarodno prepoznavnost je dosegel s pesmima »Life Goes On« leta 2021 in »Miss You« leta 2022.
Miss you pa ima zelo zanimivo zgodbo.
Pravzaprav je remiks starejše pesmi Oliverja Treeja, »Jerk«, ki je bila prvotno izdana 17. julija 2020 kot del albuma Ugly Is Beautiful.
Nemški DJ in producent Southstar je 9. maja 2022 izdal remiks pesmi z naslovom "Miss You". Zaradi odziva na uporabo Treejevega vokala je bil pozneje ponovno izdan kot singel 30. julija 2022.
Pospešena različica pesmi je bila izdana 12. oktobra 2022 in je v Nemčiji debitirala na 88. mestu, do oktobra pa se prebila med 10 najboljših, pa tudi med 40 najboljših v Avstriji, na Irskem, v Litvi in Švici.
Še en remiks pesmi je 5. avgusta 2022 izdal nemški DJ Robin Schulz, avtorstvo pa je pripisano tako Schulzu kot Oliverju Treeju. Izdaja je takoj sprožila polemike, potem ko je bil Schulz obtožen, da je izdal skoraj enako pesem kot Southstar z le nekaj spremembami.
Kot odgovor na to vprašanje je izvirni remiks, ki ga je izvedel Southstar, dosegel komercialni uspeh v Nemčiji, medtem ko Schulzova različica sprva ni imela uspeha. Več glasbenikov je obsojalo Schulza in pozvalo oboževalce, naj si raje predvajajo izvirnik Southstarja.
V odgovor na reakcijo je Schulzov menedžer Stefan Dabruck izdal izjavo, v kateri je dejal, da je bila zmeda okoli "Miss You" posledica njegove odločitve izdaje remiksa kljub situaciji in da je Schulz dejansko upal na skupni remiks s Southstar pred izdajo, vendar se to ni zgodilo.
No, zmeda je še vedno prisotna, a za zdaj je Schulzov remix uspešnejši.
Toda osredotočimo se še na izvirno pesem, Jerk in Oliver Tree.
V letih 2018 in 2019 je Tree izdajal single, ki so se kasneje pojavili na njegovem prvencu, izdanem leta 2020, Ugly Is Beautiful in samostojen singl »Fuck«.
Ob izidu albuma je pesem v ozadju, Jerk, v veliki meri izstopala glasbenim kritikom, ki so recenzirali album. Ben Jolly z NME je pesem opisal kot "himno proti ustrahovanju v čakanju", saj Tree poje o svojih izkušnjah, ko je bil izobčenec, in sčasoma spozna, da je njegovo sovraštvo do kretenov dvorezen meč.
389 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Dobrodošli v oddaji Second Hand.
Danes se bomo posvetili uspešnici Miss You Oliverja Treeja in Robina Schulza.
Verjetno že dobro poznate Robina Schulza, zato se osredotočimo na Oliverja Treeja.
Oliver Tree je ameriški pevec, glasbeni producent in komik. Tree, rojen v Santa Cruzu v Kaliforniji, je leta 2017 podpisal pogodbo z založbo Atlantic Records, potem ko je njegova pesem "When I'm Down" postala viralna in leta 2020 izdal svoj debitantski studijski album Ugly Is Beautiful.
Mednarodno prepoznavnost je dosegel s pesmima »Life Goes On« leta 2021 in »Miss You« leta 2022.
Miss you pa ima zelo zanimivo zgodbo.
Pravzaprav je remiks starejše pesmi Oliverja Treeja, »Jerk«, ki je bila prvotno izdana 17. julija 2020 kot del albuma Ugly Is Beautiful.
Nemški DJ in producent Southstar je 9. maja 2022 izdal remiks pesmi z naslovom "Miss You". Zaradi odziva na uporabo Treejevega vokala je bil pozneje ponovno izdan kot singel 30. julija 2022.
Pospešena različica pesmi je bila izdana 12. oktobra 2022 in je v Nemčiji debitirala na 88. mestu, do oktobra pa se prebila med 10 najboljših, pa tudi med 40 najboljših v Avstriji, na Irskem, v Litvi in Švici.
Še en remiks pesmi je 5. avgusta 2022 izdal nemški DJ Robin Schulz, avtorstvo pa je pripisano tako Schulzu kot Oliverju Treeju. Izdaja je takoj sprožila polemike, potem ko je bil Schulz obtožen, da je izdal skoraj enako pesem kot Southstar z le nekaj spremembami.
Kot odgovor na to vprašanje je izvirni remiks, ki ga je izvedel Southstar, dosegel komercialni uspeh v Nemčiji, medtem ko Schulzova različica sprva ni imela uspeha. Več glasbenikov je obsojalo Schulza in pozvalo oboževalce, naj si raje predvajajo izvirnik Southstarja.
V odgovor na reakcijo je Schulzov menedžer Stefan Dabruck izdal izjavo, v kateri je dejal, da je bila zmeda okoli "Miss You" posledica njegove odločitve izdaje remiksa kljub situaciji in da je Schulz dejansko upal na skupni remiks s Southstar pred izdajo, vendar se to ni zgodilo.
No, zmeda je še vedno prisotna, a za zdaj je Schulzov remix uspešnejši.
Toda osredotočimo se še na izvirno pesem, Jerk in Oliver Tree.
V letih 2018 in 2019 je Tree izdajal single, ki so se kasneje pojavili na njegovem prvencu, izdanem leta 2020, Ugly Is Beautiful in samostojen singl »Fuck«.
Ob izidu albuma je pesem v ozadju, Jerk, v veliki meri izstopala glasbenim kritikom, ki so recenzirali album. Ben Jolly z NME je pesem opisal kot "himno proti ustrahovanju v čakanju", saj Tree poje o svojih izkušnjah, ko je bil izobčenec, in sčasoma spozna, da je njegovo sovraštvo do kretenov dvorezen meč.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo v malce drugačnem formatu posvetimo enem izmed avtorjev, ki je glasbeni sceni zagotovil ogromno materiala iz katerega so radi črpali semple. Pesem v ozadju starejšim in bolje obveščenim poslušalcem razkriva, da gre za pionirja elektronske in ambientalne glasbe - Jean-Michel Jarre-a, ki bo 15. novembra nastopil v Ljubljani. Jarre je francoski umetnik, ki poleg posebnega statusa pionirja slovi tudi po organizaciji koncertnih spektaklov, ki vključujejo množico najnovejših tehnologij s področja luči, laserjev in ognjemetov, tako da si je koncert zagotovo vredno ogledati v živo. Odraščal je v Lyonu, že od mladega učil igranje klavirja, pogosto pa se je srečeval tudi z drugimi umetniškimi praksami kot so ulično gledališče, jazz glasba, spoznal pa je tudi umetnika Pierre Soulages-a, ki je nanj prav tako pustil pečat. V skupini je igral tudi kitaro in če dodamo še vpliv Pierre Schaeffer-a, pionirja eksperimentalne glasbe z imenom musique concrete v the Groupe de Recherches Musicales, dobimo temelje za glasbenega posebneža - Jean-MIchel Jarre-a. Prvič je nase po dveh neodmevnih albumih, opozoril z albumom iz leta 76 – Oxygene. Z njega prihaja tudi pesem Oxygene part 4, ki jo zagotovo poznate tudi poslušalci, ki ste za umetnika prvič slišali sedaj. Album je posnel kar doma, prodal pa se je v več kot 14 milijonov izvodih in je pomenil pionirsko delo na področju elektronske glasbe. Dve leti kasneje je izdal še album Équinoxe, iz katerega prihaja stvaritev z naslovom Equinoxe part 5. Ta album se je odrezal za odtenek manj uspešno kot Oxygene, a vseeno odlično z 10 milijoni prodanih kopij. Je pa album Jarre-u zagotovil prvi vpis v Guinessovo knjigo rekordov, saj ga je leta 79 župan Parisa povabil nastopati v sklopu praznika Bastille Day v the Place de la Concorde. Prikazalo se je milijon ljudi in zapisal se je v zgodovino z največjim koncertom dotedaj. Lasten rekord je porušil še trikrat, saj je bolj kot po glasbi, s katero uspehov prvih albumov ni ponovil, postal prepoznaven po nastopih, na katere so oboževalci množično prihajali. Še vedno drži rekord in sicer za koncert v Parisu leta 90, na katerem je igral množici 2,5 miljonov poslušalcev. Znan je še po tem, da je prvi umetnik iz zahoda, ki je bil povabljen igrati na Kitajski. Jarre bo 15. novembra nastopil v Ljubljani, pred sicer zanj skromno množico, in bo pesem verjetno zaigral ob pompu vseh svetlobnih efektov, po katerih je znan, zaradi česar koncert še toliko bolj toplo priporočamo.
Danes se lotevamo malce starejše pesmi, "Taste in Men", ki prihaja iz leta 2000 in je največji hit alternativne rock skupine Placebo, ki jih je takrat tudi utrdil kot stalnico predvsem v alternativnih vodah ter jih lansiral tudi v mainstream glasbene kanale. Placebo prihajajo iz Londona in letos praznujejo 20 let delovanja, čeprav sta ustanovna člana Brian Molko in Stefan Olsdal pričela s skupnim delom že leta 92. Placebo so poleg svojega značilnega glasbenega sloga znani tudi po androgenem vizualnem stilu, do sedaj pa so izdali 7 albumov, prav vsi pa so se prebili med 20 najboljših na UK lestvicah. Letos so ob 20-letnici delovanja izdali tudi kompilacijski album 'A Place for Us to Dream' in EP 'Life's What You Make It' s dosedaj neizdanim materialom. Temu primerno so se odpravili tudi na turnejo in v začetku novembra bodo igrali tudi v naši neposredni bližini, če bi jih radi slišali v živo. V živo boste verjetno imeli priložnost slišati tudi pesem v ozadju Taste in men, ki prihaja z njihovega tretjega albuma Black Market Music in je stalnica na njihovih koncertnih repertoarjih. Kritiki so pesem kljub podobnosti z njihovim prvim hitom Pure morning zelo dobro sprejeli in ji nadeli oznako njihovega najboljšega produkta. Sami so po besedah Molka inspiracijo zanjo našli v glasbi Nine inch nails, še posebej pesmi Wish, a njen izvor najdemo tudi drugje. Uporabljena fraza "come back to me awhile" na primer prihaja iz pesmi "Catholic Block" skupine Sonic Youth. Še bolj pomembno, značilni bass riff, ki malce spominja na pesem Block Rockin' Beats od The Chemical Brothers, pa je skoraj identičen riffu Roger Waters-a oziroma Pink Floyd v pesmi "Let There Be More Light", od koder so oboji verjetno črpali. "Let There Be More Light" je otvoritvena pesem naPink Floyd-ovem drugem albumu A Saucerful of Secrets in je z njega izdana kot četrti singl. Značilni bass se je v bistvu razvil iz bass linije druge njihove pesmi, "Interstellar Overdrive". Ta je skoraj desetminutna instrumentalna pesem z njihovega prvega albuma The Piper at the Gates of Dawn. Album A Saucerful of Secrets ima pri članih posebno mesto, saj je ravno v času nastajanja albuma zaradi svojih nepredvidljivih izpadov Syd Barrett zapustil skupino in je njegovo mesto prevzel David Gilmour. Posledično je to edini album skupine, na katerem kot avtorji nastopa vseh 5 članov skupine. Bobnar skupine Nick Mason je izjavil med drugim tudi, da je to njegov najljubši album skupine sploh. Pesem Let There Be More Light je seveda napisal Roger Waters, govori pa o domišljijskem pristanku fantastične vesoljske ladje blizu Watersovega rojstnega mesta. Navezuje se na ZF film The Day the Earth Stood Still in Arthur C. Clarke-ovo novelo Childhood's End in je tako šele tretja znastvenofantastična pesem pred albumom Amused to Death iz leta 92.
Danes se lotevamo malce starejše pesmi, katere izvor ste v izseku originala morda prepoznali. Pesem Higher ground, ki jo poslušamo v ozadju, je sicer manj prepoznavna pesem ameriških modernih rock legend Red hot chili peppers iz njihovih zgodnjih let, ki pa jo radi zaigrajo na koncertih. Fantje so namreč znova aktualni ker so prav te dni na turneji po Evropi, v začetku novembra v času počitnic in praznikov celo nam najbliže, v Nemčiji. Turneja je povezana z novim albumom, ki so ga napovedali v začetku leta, ko so izdali pesem Circle of the Noose, ki je ostanek sodelovanja z Dave Navarom iz albuma One Hot Minute. Maja je sledila pesem The Getaway, spuščena preko njihovega Youtube kanala ki je tudi naslovna pesem novega albuma. Ni bila izdana kot singl, saj so poslušali nasvet Danger Mousa, producenta albuma, in kot prvi singl izdali pesem Dark Necessities. Ta je takoj zasedla vrhove lestvic, s čimer so izboljšali lasten rekord glede hitov št. 1 na Billboard Alternative lestvici, kjer sedaj stojijo pri šptevilki 13, najbližji zasledovalec pa so Linkin park z 11timi. Sledil je še singl Go Robot, ki ga imamo priložnost slišati tudi na Radiu SI. Če se vrnemo malce v preteklost, sladno s pesmijo v ozadju, omenimo, da so Peppersi nastali leta 83 in sicer v zasedbi, ki igrala samo enkrat, predvsem improvizirano glasbo, a so odigrali tako dobro, da so bili povabljeni na nadaljnje koncerte. Leto kasneje so izdali svoj debutantski istoimenski album. Bend sicer ni bil zadovoljen z produkcijo albuma, ki ga je sproduciral Andy Gil, saj je bila za njihov okus prečista in premehka, drug album Freakey Styley so tako zaupali Georgu Clintonu, s katerim so lahko eksperimentirali in ustvarili album predvsem zase. Tertji album se je vrtel predvsem okoli drog in ni pustil večjega vtisa razen pesmi Fight like a brave, ki se je nanašala na entuziazem, ki ga je streznjeni Kidies začutil po odvajanju na poti domov. Konec osemdesetih je sledil album Mothers milk, s katerega prihaja tudi pesem v ozadju Higher Ground, ki je za bend pomenil velik premik. Z njega so izšle kar štiri uspešnice, poleg Higer ground še Knock me down, Taste the pain in Magic Johnson. To je bilo dovolj za začetni preboj Red hot chili pepers v svet slavnih rokerjev, del zasluge za to pa zagotovo ima originalni pisec pesmi Higher ground, ki je priredba. Higher ground je funk pesem, ki jo je za svoj album Innervisions leta 73 napisal Stevie Wonder in z njo dosegel vrh Hot Soul singles lestvice ter četrto mesto Pop singles lestvice v ZDA. Kaj povedati o slepem geniju. Stevie je ameriški pevec, pesmopisec, multi-instrumentalist, producent in še kaj. Posnel je 23 albumov in več kot trideset top 10 hitov, prejel 25 Grammyjev pa tudi Polar Music prize, kar je ena najcenjenejših glasbenih nagrad in je večkrat imenovana Nobel prize of music in je tudi v Rock n roll hiši slave in hiši slave pesmopiscev. Slep od rojstva je podpisal pogodbo z Motown records že pri 12tih, pri njih pa ustvarja še danes. Prodal je več kot 150 miljonov albumov. Igra klavir, sintisizer, harmoniko, konge, bobne, bonge, organ, melodiko in klarinet. Klavir je na primer mojstrsko obvladal že pri 9tih, bobne in harmoniko pa pri 10tih. Če je bil na začetku kariere znan po svoji čarovniji z harmoniko, je danes znan po unikatnem vokalu in mojstrstvu sintisajzerja. Pesem Higher ground je nastala v triurnem izbruhu Stevieve kreativnosti, prav vse instrumente z kopico uporabljenih efektov in filtrov ter novih prijemov pa je zaigral Stevie sam. Pesem Higher Ground so poleg Red hot chili pepers prirejali še mnogi drugi in je splošno priznana kot funk klasika.
Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje enega starejših rock hitov, ki se ga zagotovo še spomnite iz 90tih. Natančneje leta 1992, je hard rock skupina Ugly Kid Joe izdala svoj debutantski album America's Least Wanted. Cat's in the Cradle sicer ni najbolj uspešna pesem z njega, saj te čast pripada pesmi Everything about you, je pa druga najuspešnejša pesem tega albuma in kariere skupine nasploh. Ugly Kid Joe prihajajo iz Californie, začeli pa so leta 1987. Ime je nastalo kot reakcija na ime druge skupine, Pretty Boy Floyd. Skupina je po prvotnem velikem uspehu utonila v pozabo in podobnega uspeha ni več dosegla, nakar je leta 1997 razpadla, da bi se leta 2010 znova sestala, najprej z namenom koncertiranja. Julija 2011 so objavili, da imajo pripravljen nov album, a so junija 2012 izdali zgolj EP, album z naslovom Uglier Than They Used Ta Be pa je izšel šele oktobra lani, z njim pa je prišla tudi turneja, ki se še vedno nadaljuje po Evropi. Konec oktobra bodo nastopali tudi v sosednjih državah in jim lahko prisluhnete v živo ter obudite spomine na njihove hite, med drugim tudi na pesem v ozadju Cat's in the Cradle, ki pa je priredba. Originalno pesem Cat's in the Cradle je leta 1974 spisal in izvajal folk rock artist Harry Chapin. Nahaja se na njegovem albumu Verities & Balderdash, pesem pa je zasedla sam vrh Billboard Hot lestvice. Tudi nadalje je ostala njegova edina pesem, ki je dosegla tak uspeh in je njegova podpisna pesem ter tudi prototip za folk rock pesmi. Pesem je prejela tudi nominacijo za Grammyja ter je v vključena v Grammy Hall of Fame leta 2011. Besedilo je napisala Harryjeva žena Sandra "Sandy" Gaston kot literarno delo, inspirirana pa je z odnosom med njenim bivšem možem in njegovim očetom. Tudi Harry je v njeni pesmi našel povezavo z njegovim odnosom s sinom in rekel, da ga besedilo dejansko na smrt straši. Besedilo sicer opisuje očeta, ki si nikoli ne vzame čas za svojega sina in zgolj obljublja, da bo to storil nekoč v prihodnosti. V razpletu pesmi se vlogi tudi zamenjata in oče na koncu pesmi ugotovi, da je sin zgolj zrastel v njegovo kopijo in uporablja enake izgovore za izmikanje odnosu. Aktualno besedilo torej, ki se mu splača nameniti malce več pozornosti ob poslušanju pesmi. Harry Forster Chapin je sicer napisal še hite "Taxi" in "W*O*L*D", znan pa je tudi po humanitarnem delu na področju boja s svetovno lakoto ter je pomembno prispeval k ustanovitvi ekipe 'Presidential Commission on World Hunger' leta 1977 in za svoje delo posthumno prejel priznanje Congressional Gold Medal. Umrl je dokaj mlad, pri 38-tih letih, v tem času pa je izdal 9 albumov, založba pa je posthumno izdala še enega leta 88. Zaradi njegove popularnosti in dela na humanitarnem področju so se specialni albumi in kompilacije vrstile še leta po njegovi smrti, uradno jih je izdanih vsaj 17.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Madness, Londonski pop/ska bend, je svojo obliko pod tem imenom utrdil leta 76 in je eden najpomembnejših členov uspeha ska glasbe v 70tih in 80tih, srečali pa smo jih že, ko smo razkrinkali izvor njihove uspešnice It must be love. Pesem One step Beyond prihaja iz samega začetka njihovega ustvarjanja in se nahaja na njihovem debutantskem albumu, kjer najdemo tudi njihov prvi hit The prince in uspešnico My girl. Pesem je v osnovi instrumental z govorjenim uvodom, ki je na singl izdajah dodatno skrajšan. To so Madness tudi izkoristili in redke besede brez mnogo truda prevedli v tuje jezike – italijanskega in španskega ter poskrbeli, da je pesem bila kar najbolje sprejeta tudi v teh državah. Pesem One step beyond zaradi njene energije in možnosti dodajanja besedila bend zelo rad uporablja na začetkih svojih koncertov, kar je povezano tudi s posebnim dogodkom. Leta 91 so namrečizdali kompilacijski album Divine Madness, ki je zasedel vrh britanske album lestvice in naznanili svoj povratek. Takrat so se tudi odločili izvesti koncert z imenom Madstock!, ki naj naznani njihovo ponovno aktivnost. Več kot 75.000 oboževalcev je prišlo na koncert. Tistega večera je več ljudi poklicalo policijo in reševalce, da čutijo potres, evakuirani so bili trije bloki, učinek pa je bil viden kot popokana okna in balkoni. Preiskovalci zanimivo niso našli nobenega zapisa zemeljske aktivnosti in povezava s koncertom je postala očitna. Vibracija, ki jo je povzročilo poskakovanje 75.000 ljudi v istem ritmu, je povzročila resonanco v treh omenjenih stavbah. dogodek Naj bi se zgodil ob plesanju prav na pesem, ki jo slišimo v ozadju One Step Beyond. V prihodnjih dneh, ko se njihova turneja ob izidu novega albuma preveša v drugo polovico, bo morda zaznati še kak navidezni potres. Njena posebna energija in frekvenca pa ni delo Madness, pesem so si namreč sposodili. Original prihaja izpod peresa jamajškega ska pevca Princa Busterja kot B-singl njegove uspešnice Al Capone. Prince Buster je najpomembnejša figura v zgodovini ska in rocksteady glasbe, saj so njegove pesmi iz 60tih bile glavni vir in inspiracija za njegove naslednike tako na Jamaiki kot drugje po svetu. Svojo glasbeno pot je začel po nočnih klubih Kingstona, kadar je ustvaril tudi niz bendov s katerimi pa ni požel večjega uspeha. Na njegovo kariero je imel velik vpliv razvoj zvočnih sistemov, ki so ravno takrat dosegli moč in obliko, ki je bila primerna za mobilno predvajanje. Buster je po navezavi stikov z Clement-om Dodd-om, ki je operiral z enim največjih zvočnih sistemov v Kingstonu, kmalu začel producirati pesmi za razne bende, nase je opozoril s hitom Oh Carolina, ki ga je sproduciral za Folkes Brothers. Slava je prišla predvsem s pisanjem pesmi za Blue Beat records iz Anglije, za katere je sporoduciral stotine pesmi. Začel je koncertirati po Angliji pred vedno razprodanimi prizorišči, uspeh pa je doživel tudi v večini evropskih držav ter tudi v Ameriki, čeprav tam na lestvicah ni bil opazen. Njegove najbolj znane stvaritve pa so Al Capone, Whine and grine, Big Five in Oh Carolina.
Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje sveže pesmi, ki je starejšim poslušalcem sicer očitna priredba, mlajšim pa niti ne, saj je stara že več kot pol stoletja. Naslov priredbe je enak originalni, The Sound of Silence, izvaja pa jo ameriška heavy metal skupina Disturbed. Pri nas sicer dokaj neznana skupina, je v ZDA uspešna že več kot dvajset let. Disturbed prihajajo iz Chicaga, izdali so pa že 6 albumov, zadnjega lani z naslovom Immortalized, s katerega prihaja tudi pesem The Sound of Silence. Ta je dosedaj njihov najuspešnejši singl na mainstream lestvicah in je skupino razkrila širši publiki, kot je veljalo do sedaj, ko so jih poznali samo rock in metal oboževalci. Sicer je velike uspehe dosegla tudi pesem Another Way to Die iz leta 2009 ter Down with the Sickness iz njihovih začetkov, poleg nje pa so vrhove rock lestvic v ZDA in Kanadi dosegali še drugi njihovi hiti, s katerimi so si prislužili tudi kopico nagrad. Poleg Metallice in Dave Matthews Banda so edini, ki jim je uspel tudi dosežek petih zaporednih albumov, ki so ob izdaji zasedli prvo mesto Billboard lestvic. Največ nominacij je prejel ravno lanski album, ki sicer ni prejel ravno vrhunskih kritik, tako da verjetno za to dolguje največ pesmi v ozadju, The Sound of Silence, ki se je prodala že v več kot milijon izvodih. Zahvale za njen uspeh pa skupina seveda dolguje originalnim avtorjem. Omenimo še, da so Disturbed eni redkih, ki so s priredbo dosegli uspeh, čeprav je pesem priredila že nepregledna množica artistov. Prav tako je priredba bila všeč Paul Simonu, ki je hvalnico v mailu poslal vokalistu, potem ko jih je slišal zapeti pesem v živo v oddaji Conan. Original seveda izvajata Simon and Garfunkel. Oba v kratkem praznujeta 75 let ter 60 let skupnega delovanja. Skupno pot sta namreč pričela že pri 15 letih. Pesem prihaja iz njunega drugega albuma z naslovom Sounds of Silence, ki je izšel pred natanko 50 leti, pred kratkim pa je v arhivo vključen kot del njune diskografije v Library of Congress of National Recording Registry, kot izdelek posebnega pomena kulture, zgodovine in estetike. Zanimivo, tudi pesem se je originalno imenovala The Sounds of Silence, ko je izvirno izdana kot akustična pesem na prvem albumu Wednesday Morning, 3 A.M. ter soundtracku filma The Graduate. Brez njunega vedenja so pri Columbia Records kasneje dodali električne instrumente, ki jih je aranžiral Tom Wilson, jo poimenovali The sound of silence in jo dodali albumu The sounds of silence. Morda se to zdi nesprejemljivo, a se je izkazalo za dobro potezo. Paul Simon in Art Garfunkel sta namreč bila leta 64 na avdiciji izbrana in sta podpisala pogodbo za Columbia records, se preimenovala v Simon & Garfunkel in posnela prvi album Wednesday Morning, 3 A.M. Ta se je na trgu porazno odrezal, zaradi česar sta se tudi začasno razšla. Leto kasneje se je pesem The sound of silence v akustični verziji s prvega albume vseeno začela pojavljati na radijskih valovih po Floridi in Bostonu, in Tom Wilson s Columbia records je zaznal priložnost. Zbral je glasbenike, ki so poskrbeli za Bob Dylanovo pesem "Like a Rolling Stone" in dodatno nasnel električne instrumente. Pesem je v prenovljeni obleki brez njune vednosti izdana in je takoj zasedla 1 mesto lestvic, Simon & Garfunkel sta se ponovno združila in hitro posnela drugi album ter pričela eno uspešnejših karier v glasbeni industriji. No, tudi producenti včasih resnično vedo kako in kaj.
Dobrodošli v oddaji Second hand, kjer si bomo tokrat ogledali ozadje pesmi, ki prav sedaj praznuje 10 let obstoja. Zagotovo se še spomnite pesmi The Saints are coming, kolaboracije med U2 in Green day. Besedilo pesmi govori o poplavah in nevihtah, v čem se skriva razlog za njen nastanek leta 2006 v izvedbi U2 in Green day. Pesem so posneli v dobrodelne namene za sanacijo posledic uničujočega hurikana Katrina. Za U2, ki so se takrat ukvarjali s sestavljanjem The best of albuma z naslovom U218, je pesem prišla zelo priročno. The Saints are comming so vključili na Best of album skupaj še eno novonastalo pesmijo, Window in the skies. Green day so se takrat na krilih uspeha albuma American idiot ter njegovih singlov American idiot in Jesus of suburbia, usmerili na manjše, humanitarne projekte, saj je tudi naslednji singl, Working class hero, izdan v dobrodelne namene. Kot eksperiment so pod imenom Foxboro Hot Tubs izdali še album Stop Drop and Roll!!! Po 4 letih od izdaje American idiot, kar je bil njihov najdaljši albumski premor, so se vrnili v studio kot Green day in posneli album 21st Century Breakdown, a so ohranjali svoj alter ego- Foxboro Hot Tubs za skrivne koncerte. Sledila je še trilogija albumov !Uno!, !Dos! in !Tré!, letos pa so se odločili izdati še album Revolution Radio, s katerega so ped slabim mesecem dni izdali singl Bang Bang! K izdaji albuma se spodobi tudi turneja in tako lahko Green day srečate januarja v Italiji, kjer bodo morda zaigrali tudi pesem v ozadju, The Saints are coming, čeprav tega ne delajo pogosto. Pesem The Saints are coming ni naključno v oddaji Second hand, saj je priredba. Poleg očitnega sposojenega dela uvodnega besedila iz The house of the raising sun, je tudi celotna pesem nastala že prej. Pesem The Saints are Coming so leta 79 napisali in izdali škotski punk-rockerji Skids in sicer kot tretji singl svojega debutantskega albuma Scared to Dance. Pesem govori o osebi, ki se sooča z nevihtnim vremenom in osebnimi strahovi, napisala pa sta jo Richard Jobson in Stuart Adamson, ki je kasneje ustanovil skupino Big Country. Za letos je skupina Skids napovedala turnejo po Veliki Britaniji ob svoji 40-letnici delovanja. Če vam je všeč se lahko odpravite v Veliko Britanijo, kjer so na turneji Skids, ali pa preverite, če jo bodo v svoj repertoar morda vključili Green day, ki so prav tako na turneji.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja vsem znanih hitov. Zagotovo ste v prej predvajani pesmi prepoznali melodijo iz, zdaj že lahko rečemo, hip hop klasike California love Dr. Dre in 2pac-a, ki je preminil v streljanju pred natanko 20-timi leti. Dr. Dre je leta 2012 za nastop na Coachella festivalu realiziral dolgoletno željo, da 2pac-a oživi za živ nastop s pomočjo holograma, kar je tudi realiziral in 2pac se je dokaj realistično pojavil na odru s Dr.Dre-jem in Snoop-om za pesem "2 of Amerikaz Most Wanted." Glede na okroglo obletnico 2pac-ove smrti lahko kaj takšnega pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. Če se vrnemo k pesmi California love, velja dodati popravek. Večina namreč pozabi na tretjo zaslužno osebo, Rogerja Troutmana, ki je priporavil prvo verzijo pesmi, katero je z omenjenima dodelal v moderno verzijo, ki jo poznamo. Originalna verzija je sicer dostopna na Shakurjevih Greatest hits. Obstaja še ena verzija, saj je pesem v osnovi bila namenjena kot Dr. Dre-jev projekt, nakar so se jo pri Death Row records odločili vključiti v 2pac-ov projekt. Suge Knightova filozofija gre namreč nekako takole: ko se dela na nekem projektu, mora vsakdo prispevati, kar se le da, ne glede na to, čigar projekt je. Lepo, ni kaj. Omenjena verzije je v lasti Dj Jam-a, uradnega Snoop-ovega koncertnega DJ-a. Predelana pesem, ki jo poznamo z TV in radijskih valov se pojavi na 2pac-ovem albumu All eyez on me iz leta 96. Je verjetno njegova najuspešnejša pesem, saj je kraljevala na Billboardovi lestvici cela dva tedna in je bila nominirana za dva Grammy-ja leta 97. Poleg ostalih samplov Rogerja Troutmana, Ronnija Hudsona in Kleer, ki so bolj postranske narave, se v besedilu pa 2pac poigra tudi z vložkom 'shake it shake it baby' ki apelira na ABC Jackson 5. Ni presenetljivo, da so kot pisce pesmi navedli kar šest oseb. Najpomembnejša med omenjenimi je zagotovo Joe Cocker, saj Californija love v veliki temelji na njegovi pesmi Woman to woman iz leta 73. Ni prav pogosto, da si raperji sposojajo iz rockerskih pesmi, saj večinoma iščejo inspiracijo v funk in soul pesmih, zato je današnji primer semplanja še toliko bolj zanimiv. Cockerja, britanskega blues/rock pevca ni potrebno posebej predstavljati. Je pa verjetno smiselno omeniti, da tudi sam uporablja dosti tujih pesmi, večinoma tiste od Beatlesov. Iz njegove bogate kariere, ki je od 69tega leta obrodila preko 30 uradnih albumov, omenimo uspešnice Unchain my heart, With a little help from my friends, you can leave your hat on in up where we belong. Woman to woman, pesem, ki jo predstavljamo danes in je osnova za California love 2paca in Dr dreja, prihaja z albuma Something to say iz leta 73.
Zagotovo se še spomnite pesmi Cantaloop (Flip Fantasia), ki kljub starosti preko 20 let še vedno pogosto najde svoj prostor na radijskih valovih. Izvaja jo US3, jazz-rap skupina, katere nastanek sega v London in leto 91 ter prav zdaj praznuje 25-letnico delovanja. Ime samo je inspirirano s posnetkom Horaca Parlana, katerega je produciral Alfred Lion, ustanovitelj Blue note records. Produkt naveze je bila pesem The band played the boogie, ki uporablja sempl Grant Greenove Sookie, sookie, zaradi česa je Wilkinskon skoraj obtožen na sodišču, na koncu pa dobil pravice za uporabo Blue notovih semplov. Tukaj pa se začne uspeh US3. Prvi singl je namreč prav Cantaloop (Flip Fantasia), ki sempla klavir Herbie Hancockove Cantaloope island. V dveh letih se singl prebije med US top 10, in postane prvi Blue notov zlati singl, album s katerega pa pesem prihaja – Hand on the torch – pa prvi Blue notov platinasti album. Pesem je znana po intru v katerem se omenja New yorški jazz klub, ki je imenovan po alto saksofonistom Charliju Parkerju, ki je tam včasih nastopal. Napoved je dejansko napoved Birdlandovega Mojstra ceremonij, Pee Wee Marqueta, ki je svojevrstna legenda, nastala pa je pred snemanjem prvega Birdland albuma Art Blakey-a. Drugi vokalni sempli, ki jih najdemo v pesmi so ponavljajoči "yeah!" in "what's that?", ki sta semplana iz intra Lou Donaldson-ove pesmi "Everything I Do Gonna Be Funky". Najpomembnejši sempl pa se nanaša na glasbeni del in je povezan z Herbie Hancockom. Herbie je rojen leta 40 in je aktiven še danes, izdal pa je neverjetnih 115 albumov. Znan je predvsem po uspešni uporabi elementov rocka in soula v svojih jazz produkcijah. Kot del Miles Davisovega drugega velikega kvinteta je Hancock pomagal definirati vlogo jazz ritem sekcije in je eden primarnih arhitektov post-bop zvoka. Kasneje je tudi eden prvih jazzerjev ki so sprejeli sintisajzerje in funk. Kljub njegovi eksperimentalnosti je njegova produkcija melodična in dostopna, dosegel pa je tudi za jazzerja presenetljive komercialne uspehe. Njegova najbolj znana dela so Cantaloope island, Watermelon man, Maiden voyage, Chameleon, ter singla I thought it was you in Rockit.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo svežega hita z radijskih postaj – Dont'be so shy, in sicer v izvedbi producentskega dua Filatov & Karas. Filatov & Karas sta se združila leta 2012 po desetletju samostojnega dela, s katerim sta že vsak posebej bila dokaj uspešna. Združitev je prvič obrodila komercialne sadove pri lanskem remixu "The Good, The Bad and The Crazy" francoske pevke Imany. Recept za uspeh sta letos kar ponovila in priredila drugo pesem Imany, z naslovom Don't be so shy. Imany ali daljše Nadia Mladjao je francoska pop soul pevka, ki je svoj prvi album z naslovom The Shape of a Broken Heart izdala že leta 2011, z njim pa je uspehe žela predvsem v Franciji, Grčiji in Poljski. Prihaja iz Marseilla, iz družine priseljene iz otočka blizu Mozambika oziroma Madagaskarja. Njeno umetniško ime Imany pa v svahili jeziku pomeni vera. Imany ni pričela svojo kariero kot pevka, temveč kot športnica v panogi skoki v višino. Kasneje je presedlala v manekenske vode in s tem sedem let služila kruh v ZDA, nakar se je končno našla v glasbi. Po debutantskem albumu se je leta 2014 priključila ekipi filma Sous les jupes des filles oziroma Francozinje režiserke Audrey Dana, na katerem najdemo tako pesem "The Good, The Bad and The Crazy" kot tudi pesem v ozadju, Don't be so shy, ki je v obliki remixa letos preplavila radijske postaje. Zdi pa se, da zanjo ni zaslužna samo Imany. Melodija besedila zelo močno spominja na neko drugo stvaritev. Pesem Envole-moi je delo francoskega producenta in pevca Jean-Jacques Goldman-a. Ta bo oktobra praznoval že 65 let, v svoji karieri pa je prejel množico nagrad, med katerimi tudi Grammy-je. V francosko govorečih deželah uživa status superzvezde in je od leta 2003 drugi najbolje prodajani avtor za Johnny Hallyday-em. Znan je tudi po sodelovanju v triu Fredericks Goldman Jones, ki je v 90tuh ustvaril kopico hitov. Znan je tudi po pisanju glasbe za druge, pri čem izpostavimo sodelovanje s Celin Dion na albumih ''S'il suffisait d'aimer'' ter ''D'eux'', ki je najbolje prodajan francoski album vseh časov s preko 10.000.000 kopijami. Večina hitov Celine Dion, ki jih poznamo v angleškem jeziku, so pravzaprav predelave njegovih francoskih kompozicij.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes predstavljamo pesem Ring ring ring skupine De La Soul, ki so pravkar izdali čisto svež album And the Anonymous Nobody. Ameriška hip hop skupina De la soul sicer prihaja iz New Yorka. Znana je po kompleksnem semplanju, humornih in zbadljivih besedilih ter predvsem po vplivu na razvoj hip hop scene, kot inspiracijo jih namreč navajajo vsi moderni artisti, predvsem tisti, ki niso strogo komercialno usmerjeni. Že njihov debutantski album iz leta 89, 3 feet high and rising je označen za hip hop mojstrovino. Album je tudi ostal njihov najuspešnejši tako komercialno kot kritično. Singli z albuma so danes klasike, omenimo Me myself and i, Plug tunnin, Buddy, The magic number in Say no go. Naslednji album, ki je izšel dve leti kasneje, je nosil naslov De la soul is dead. Nikakor ni dosegel komercialne slave prejšnjega, kljub temu da je postregel z hiti kot so Millie pulled a pistol on santa, A roller skating jam named saturdays in seveda danes predstavljeno Ring ring ring. Kritiki danes opozarjajo na podcenjenost albuma in njegovo genialnost, ki je takrat kritiki niso dojeli. Prvi sempl uporabljen v pesmi poskrbi za del besedila in melodijo, prihaja pa iz pesmi Name and number skupine Curiosity killed a cat. Ti so britanski pop band, ki je deloval v 80tih in zgodnjih 90tih. Igrali so jazzy funky pop, nase so pa opozorili, ko so se za video pesmi Misfit povezali z Andyjem Warholom in posnemali Dylanovo idejo z odmetavanjem listov z besedilom. Drugi sempl poskrbi za prepoznavno linijo v pesmi, prihaja pa iz pesmi Help is on the way skupine The Whatnauts. Skupina iz baltimora je ustvarjala soul hardcore pesmi, ki so lomile srca v 70-tih. Ponavadi niso doživeli pričakovanega komercialnega uspeha glede na kvaliteto njihovih stvaritev. Njihove največje uspešnice so bile Message from a black man, I'll erase away your pain in skupaj s skupino The moments posneta pesem Girls. Tretji sempl poskrbi za bas in boben linijo pesmi, prihaja pa iz pesmi Act like you know Fat Boy Larry's Band-a. Fat boy Larry's Band je bil RNB bend iz Filadelfije, ki je svoje uspehe dosegal v 80-tih, njihov največji hit pa je prav danes predstavljena Act like you know.
Da bi Queen semplali? Resda se sliši neverjetno, a je zelo blizu resnice, o čemer ste se lahko prepričali v izseku originala. Another one bites the dust je napisal bas kitarist John Deacon, ki te dni praznuje 65-ti rojstni dan, pri snemanju pa je snemal skoraj vse instrumente. Taylor in May sta dodala zgolj nekaj kitarskih šumov in bobnarski loop. Pri snemanju zanimivo ni uporabljen sintisajzer, temveč so vsi efekti pridobljeni z instrumenti, počasnim predvajanjem nazaj in harmonizer-jem. Skupini pesem ni bila preveč privlačna in je niso nameravali izdati kot singl, nakar jih je po koncertu v to prepričal Michael Jackson, kar se je izkazalo za dober nasvet. Bila je velik hit, ki je zasedel vrhove skoraj vseh lestvic in se prodal v preko 7 milijonov izvodih. Pesem je izšla na njihovem osmem albumu The game leta 1980, kot singl pred natanko 36 leti. Če ste zamudili europski del letošnje turneje Queen + Adam Lambert 2016 Summer Festival Tour, pesem v živo lahko slišite še septembra v Izraelu ali Aziji. Sicer pa je Another one bites the dust ena izmed tistih pesmi, za katere so želeli dokazati, da ima poseben pomen, če jo poslušamo vzvratno. Refren pesmi naj bi pri takšnem poslušanju nosil sporočilo: 'decide to smoke marihuana' oziroma 'it's fun to smoke marihuana'. Če želite, preverite. Mi se raje posvetimo nastanku bas linije, ki je v veliki meri odgovorna za uspeh pesmi. Podobnost bas linije s tisto pesmi Good times od legendarne disco zasedbe Chic je težko zgrešiti, čeprav nista identični. Bernard Edwards, eden od ustanoviteljev Chic, je za New musical express izjavil, da je Another one bites the dust nastala kot posledica tega, da se je Deacon v času pisanje njihove Good times pogosto zadrževal v njihovem studiu. Letnice izdaje in snemanja govorijo temu v prid, kakor tudi sama melodija bas linije, čeprav dejanske tožbe ali zahtevka za avtorske pravice Chic nikoli niso vložili. Good times je izšla leto pred Another one bites the dust, leta 1979, sproducirala pa sta jo Edwards in Rodgers. Pesem so poleg Queen uporabili mnogi in je ena najbolj semplanih pesmi sploh, kar velja predvsem za kasnejše hip hop produkcije.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotevamo sicer očitne priredbe, ki se bo poleti vrtela po radijskih postajah. Gre za predelavo uspešnice skupine INXS z naslovom I need you tonight, tokrat v izvedbi Bonnie Raitt, ki letos praznuje 66ti rojstni dan. Bonnie je pri nas malo znana, je pa zato v ZDA velika zvezda. Bonnie Lynn Raitt je znana po svojih blues pesmih, pisanju in igranju slide kitare. Osvojila je že kar 10 Grammyjev, Rolling stone magazine jo je postavil na 50. mesto pevcev vseh časov, zato je ob izdaji svojega 17-tega albuma pritegnila tudi našo pozornost. V 70tih je Bonnie izdala serijo albumov, ki so črpali predvsem iz stare glasbe in zmešala svoj lastni stil, ki vključuje elemente bluesa, rocka, folka in countryja, s katerimi je imela med kritiki in glasbeniki kar precejšen vpliv. Šele leta 89 je po dolgem obdobju dobrega sprejema med krititki a slabega v komercialnem in prodajnem smislu, svoj preboj v meinstream doživela z albumom Nick of time. Podobno kot množica glasbenikov se je tudi sama spopadala z odvisnostjo in zlorabo alkohola in drog, katere se je lotila konec 80-tih, v času preboja na mainstream sceno. Kot pravi sama, jo je v to zvleklo prepričanje, da za svojo avtentičnost mora prevzeti ta nočni življenjski slog, a je ugotovila, da pretiravanje vodi v površnost ali smrt. Kot motivacijo za čiščenje navaja tudi Stevie Ray Vaughan-a, saj je na nekem koncertu ugotovila, da je Stevie Ray Vaughan celo boljši glasbenik, ko je trezen in sprejela pogum za to odločitev. Bonnie je lahko za to odločitev hvaležna, saj je predvsem kombinacija alkohola in drug pahnila v smrt pevca skupine INXS, Michael-a Hutchence-a, ki so zaslužni za originalno pesem I need you tonight. INXS so bili avstralska skupina, ustanovljena leta 77, ki je ob pričetku nosila ime The Farriss Brothers. Prve uspehe so želi v Avstraliji z debutantskim albumom INXS, nato pa so postali znani tudi drugod z albumoma Shabooh Shoobah in The Swing s singlom "Original Sin". Pravi uspeh, ki so ga želi v 80tih in 90tih je prišel z albumi Listen Like Thieves, Kick, ter X in s pesmimi "What You Need", "Devil Inside", "New Sensation", "Suicide Blonde" ter pesmijo iz današnje oddaje "Need You Tonight". Po smrti Hutchence-a, ki je s skupino deloval dvaset let, je skupina imela enoletni premor, nato pa poskušala še z gostujočimi umetniki, a brez večjega uspeha, zaradi česar so leta 2012 načeloma prenehali z delovanjem.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Kdo ne pomni te priljubljene rap pesmi, ki je nastala namensko za poležavanje v poletnih dneh pred natanko 25 leti. Pesem Summertime prihaja z četrtega albuma dvojca DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince, Homebase, ki razen pesmi Summertime ni zabeležil kakšnega omembe vrednega singla. DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince sta svojo pot začela leta 85 v Pensylvaniji po naključnem srečanju, prvi večji uspeh pa sta zabeležila z Parents just dont understand iz leta 89, ki jima je prinesel prvega sploh Rap grammyja, ki so ga tudi ukinili čez dve leti, torej je zgolj ena od dveh pesmi, ki je to nagrado osvojila, druga pesem je Bust a move Young MCja. Original, ki sta jo DJ Jazzy Jeff and the Fresh Prince uporabila za svoj Summertime nosi naslov Summer madness in je delo ameriške skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs leta 64 v New Jerseyu. Kot originalno ime nakazuje se je skupina skozi kariero dosti krat menjala svoj stil glasbe. Začeli so kot jazz skupina nakar so prešli v RNB in funk vode, da bi se kasneje skupstili v pop-funk in disko sceno in končali v tem tisočletju z elektro-pop zvokom. Sproducirali so 24 studijskih albumov in kup kompilacijskih in albumov v živo, pesem Summer madnes pa prihaja z njihovega sedmega albuma iz leta 74 z naslovom Light of the world. Je nadaljevanje uspeha, ki so ga poželi z prejšnjim albumom Wild and peacefull in na krilih samozavesti po tem albumu so posneli svoj najbolj spiritualni in sofisticiran album, ki je za glasbeno sceno pomenil tudi pomemben mejnik na področju fuzije funka in jazza sedemdestih. Prav pesem v ozadju Summer madness je bila paradni konj albuma, kar dokazuje tudi njena uporaba v kasnejšem času. Poleg DJ jazzy jeffa and the frsh princa so jo semplali ali priredili še Mary J Blige, Erykah Badu, Gang Starr, Aaliyah, Thievery Corporation in mnogi reperji, pojavila se je pa tudi v nemalo reklamah filmih in videoigrah.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes se lotevamo malce starejše stvaritve, ki jo pa zagotovo poznate. Vaya con dios je Belgijska skupina, ki bi prav letos praznovala 30 let delovanja, če ne bi predlani oznanila svoj konec. Glede na pritiske za morebitno, vsaj začasno, združitev, ki jih ob 30-letnici doživljajo, se morda zna zgoditi še kakšen koncert. Skupina Vaya con dios je znana po mešanju žanrov in prepoznavnem glasu pevke, Dani Klein, zaradi česar je vsaj na začetku imela status one-man skupine. Ime skupine, ki se pravilno izgovori 'vadja kon djos', pomeni pojdi z bogom ali pogovorno zbogom. Pevka Dani Klein je bila sicer v glasbeni industriji aktivna že od leta 70, a ji je preboj uspel ravno z nastankom skupine Vaya con dios leta 87, ko je bila stara že 34 let. To leto je namreč izdan njihov prvi album, ki ima za naslov kar ime skupine, in iz njega prvi singl, Just a friend of mine, ki je takoj začel pohod po lestvicah. Tudi današnja pesem Johnny, prihaja s tega albuma, na njem pa najdemo tudi hita Dont cry for Louie in Puerto Rico. Leta 90 je izdan njihov drugi album Night owls, na katerem pa najdemo njihov verjetno največji hit Neh nah nah in hite Whats a woman in Sunny days. Zanimivo sta ta dva albuma pri nas pustila največji pečat, medtem ko je drugod vrhunec njihove prepoznavnosti predstavljal šele tretji album Time Flies, s katerega se morda spomnite pesmi Heading for a fall. Če se vrnemo k pesmi Johnny , je seveda bistvenega pomena, da se je znašla v tej oddaji to, da je priredba. Uradno je Johnny priredba pesmi Johnny, tu n'es pas un ange, francoske legende Edith Piaf, ki je pravzaprav tudi priredba. Prirejena je iz pesmi Johnny is the boy for me ameriškega pisca Les Paul-a iz leta 52. Verzija Edith Piaf je nastala zgolj leto kasneje, priredili pa so jo tudi mnogi drugi, sicer manj znani pevci. No, tudi Les Paulova pesem pa ni original. Pesem je leta 37 napisal romunski pisec Richard Stein, besedilo pa prispeval Liviu Deleanu, naslov pesmi pa glasi 'sani z zvončki'.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja vsem znanih hitov. Danes se posvetimo malce pozabljeni glasbenici, ki je močno zaznamovala glasbeno sceno v začetku tisočletja in letos praznuje 45 let. Erica Abi Wright, bolj znana kot Erykah Badu, je znana po stilu, ki kombinira zvoke jazza, r’n’b-ja in hip hop-a. Odigrala je pomembno vlogo pri popularizaciji tako imenovanega neo soul žanra. Glasovno so jo večkrat primerjali z jazz divo Billie Holyday, poleg glasbene kariere pa je uspešna tudi v filmski industriji. Že njen debutantski album, Baduizm iz leta 96, pri njenih 26 letih, je bil zelo dobro ocenjen in sprejet ter je dosegel št. 2 na Billboardovi lestvici. Njen drugi album, Mama’s gun, s katerega prihaja današnja pesem, Bag lady, je izšel tri leta kasneje. Pesem govori o ženski, ki ima preveč emocionalne prtljage, da bi se lahko sprostila pred ljudmi. Nauk pesmi je potovati skozi življenje z malo prtljage in verjeti v prihodnost. Kasneje je izdala še albume Worldwide Underground, New Amerykah Part One in New Amerykah Part Two, ki so jih kritiki sicer dobro sprejeli, a večjega komercialnega uspeha z njimi ni požela. Letos na podlagi intervjujev in izdaje mixtape-ov ter posameznih pesmi pričakujemo njen nov album. Če se vrnemo pesmi v ozadju, Bag Lady, omenimo, da verzija ki nam je znana iz medijev, uporablja sempl, kar za Eryko sicer ni navada. Pesem je pomagal napisati Dr. Dre, kar to dejstvo postavi v novo luč. Pesem naj bi uporabljala sempl iz Drejeve Xxplosive, ki pa dejansko sempla drugo pesem. Sempl prihaja iz Pesmi Bumpy’s lament od skupine Soul Mann and the brothers. Ampak tudi ta pesem ni orginal, ampak predelava Isaak Hayes-eve iz soundtracka za film Shaft. Malce kompleksna zgodovina sempla torej. Soul mann and the brothers je project Sy-a Mann-a, javnosti dokaj neznanega pop glasbenika in producenta, ki je bil na sceni dejaven kar 30 let. Že kot 6-letnik je rad popravljal svojo sestro, študentko čela, ko je ta zaigrala napačno noto. Delal je kot potujoči glasbenik z Bennyjem Goodmanom Alvinom Rayem. Največ časa je delal na radijskih postaji WNEW v produkciji, kasneje pa tudi na CBS televiziji. Njegova lastna glasbena produkcija je povezana z klavijaturami in space age popom, kot producent pa je sodeloval z mnogimi glasbeniki, kot so Streisand, Conie Francis in Maelanie. Znan je tudi po prvem Christmas albumu na katerem je prisoten Moog z naslovom Switched on santa. Posnel ga je za založbo Pickwick, za katero je posnel tudi predelavo Shaft sountracka pod imenom Soul mann and the brothers. Je groovy verzija soundtracka, na kateri je večina predelav Hayesovih pesmi, pa tudi nekaj lastnih. Med Hayesovimi predelavami je tudi Bumpy’s lament, ki jo lahko slišite v ozadju in jo je za svojo Xxplosive uporabil Dr. Dre in kasneje za svojo Bag Lady Erykah Badu, ki letos praznuje 45 let.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo pravo avtorstvo radijskih hitov. Danes se lotevamo čisto sveže stvaritve, ki se že vztrajno vzpenja po Ameriških in Britanskih lestvicah in ga bomo čez poletje zagotovo imeli priložnost poslušati. Pesem z naslovom Hold up prihaja z Beyonce-nega letošnjega, že šestega studijskega albuma, z naslovom Lemonade. Pesem so kritiki dobro sprejeli, kot nakazuje povzetek zapisanega na Pitchfork media: Najboljša nova pesem, Beyoncini emocionalni vokali in brezčasnost glasbe … Pri Hold up je veliko namigovanj in govora tudi o Jay Z –ju oziroma njegovem varanju, tako da lahko z večanjem uspeha pesmi pričakujemo še več rumenega tiska v tej smeri. Sicer pa je pesem že sedaj dokaj uspešna, do sredine junija se je v ZDA že približali pol milijonski nakladi. Tudi drugje, čeprav ni izdana kot uradni singl, je že prisotna na digitalnih lestvicah in se je med top 5 prebila že v Grčiji, Norveški, Nizozemski in Švedski. Prihodke od avtorskih pravic pa bo Beyonce morala razdeliti med mnoge avtorje, saj je navedenih kar 13, saj sta demo za pesem spisala že leta 2011 Diplo in Koenig, prav tako pa v pesmi ne manjka sposojanja elementov. Pesem Hold up vsebuje: Interpolacijo pesmi "Maps" od Yeah Yeah Yeahs, kar zasledimo že v demo verziji … Inetrpolacijo pesmi "Turn My Swag On" od Soulja Boy Tellem-a … ter sempl iz pesmi "Can't Get Used to Losing You", ki sta jo napisala Jerome "Doc" Pomus in Mort Shuman, prvo uspešno izvedbo iz leta 63 pa pripisujemo Andy Williams-u, ki je z njo dosegel drugo mesto v ZDA in v Britaniji. Naslednja uspešna verzija je izšla dvajset let kasneje, Britanski band The Beat took je z reggea izvedbo te pesmi zasedel tretje mesto na Britanskih lestvicah. Pesem so priredili med drugim tudi Madeline Bell, Julie London, Patti Page, Skeeter Davis, Paul Anka, Renegade Soundwave ter Chad & Jeremy. Doživela je tufi francosko preobleko v Pierre Lalonde-jevi "Je ne peux pas t'oublier".
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo pravo avtorstvo vsem znanih hitov. Danes si privoščimo malo nostalgije. Madness, ki jih slišimo v ozadju, so Londonski pop/ska bend, ki je svojo obliko pod tem imenom utrdil leta 76, tako da letos praznuje kar 40 let obstoja, in je eden najpomembnejših členov uspeha ska glasbe v 70tih in 80tih. Zanimivo sta prav dva takšna benda – Madness in UB40 – rekorderja v zasedanju britanske lestvice v posamezni dekadi, oba z 214 tedni, s tem da je to Madness uspelo v krajšem obdobju (od leta 80 do 86). Bend je v svoji zgodovini zamenjal kar nekaj članov in izdajal pesmi posameznih članov pod raznimi imeni, a jedro skupine je ostajalo načeloma enako in tako je bend aktiven še danes. Čeprav jih pomnimo po ranih delih, so bili tudi v novejši zgodovini zelo uspešni. Leta 2009 so izdali album The liberty of norton folgate, ki se sicer ne more kosati z uspehi albumov iz 80-tih, a je na UK lestvici albumov dosegel kar 5. mesto. Leta 2012 je izšel še en album in z njega tudi dva kar uspešna singla, My girl 2 in Never knew your name, ki smo ju imeli priložnost poslušati tudi na Radiu SI. Pesem v ozadju - It must be love – prihaja z njihovega kompilacijskega albuma Complete Madness. Iz istega obdobja prihaja tudi njihova najbolj znana in uspešna pesem – Our house, čeprav tudi današnja pesem It must be love po uspehu za njo ne zaostaja veliko. Pesem je ponovno izdana leta 91 in je dosegla celo št. 6 na britanski lestvici, sledil pa ji je ponovno kompilacijski album Divine Madness, ki je zasedel celo vrh lestvice. It must be love je zanimiva zaradi nečesa drugega, saj je ena redkih sposojenih pesmi v njihovem opusu. Originalna pesem prihaja izpod peresa Labi Siffre. Labbi Siffre je znan tudi po svojem odkritem političnem delovanju, gejevstvu, glasbeno gledano pa ga zaznamuje provokativno besedilo pesmi in visok glas. Labi ima zanimivo mešanico genov – belgijske, Barbadoške in Nigerijske. Če na to dodamo še glasbene blues in jazz vzornike, dobimo jazz/funk/folk fuzijo, po kateri Labi izstopa med glasbeniki. Je avtor uspešnic iz 70tih let kot so 'Watch me', 'So strong', 'Crying, loughing, loving, lying' ter po sodelovanju z Ikeom in Tino Turmer, Supremesi in drugimi velikani tega časa.
Hello and welcome to Second hand the show that gives you the background information on well-known hits. Tina Turner whose version of the song The Best wewe know most, is a music legend with a career of almost 60 years and she is the queen of rock&roll. She has received 8 Grammy Awards and sold more than 200 million copies. Rolling Stone Magazine has called her one of the best singers of all time. The song Simply the best that was also the official song of legendary Boxer Chris Eubank and Formula One racer Ayrtona Senna is not an original of Tina Turner. The original version of this song was recorded by Bonnie Tyler. She recorded the song for her album Hide Your Heart a year before Tina recorded her version of the song. Tyler’s version only was number 95 in the UK Charts. On the same album is also the single Hide your Heart that has been covered by the band KISS, the song Save up all Your Tears has been covered by Cher and the song Don't turn Round by Aswad and later also by Ace of Base. Bonnie Tyler never had such a great success with her songs as had the artists who covered her songs. The biggest success among these is the song The Best. But Bonnie Tyler also had some hits of her own It's a Heartache, Holding Out for a Hero and Total Eclipse of the Heart. In June Bonnie Tyler celebrated her 65th Birthday and 40 years of being part of the music industry.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja vsem znanih hitov. Danes se posvetimo malce starejšem hitu, ki pa ga zagotovo še pomnite. Beck je svojo glasbeno kariero po opustitvi šolanja začel kot ulični artist, dokler ga na nekem nastopu niso odkrili in odpeljali v kuhinjo prihajajočega hip hop producenta Karla Stephensona , kjer je Beck poskušal rapati kot Chuck D iz Public enemy. To mu ni uspevalo, kar je porodilo besedilo 'i'm a loser baby, so why dont you kill me'. Za ostalo sta poskrbela s španskim prevodom besedila 'im a loser' – soy un perdedor', ki je poskrbel za prepoznaven refren ter originalnim besedilom v Beckovem stilu in seveda s sempli iz pesmi, ki jo bomo spoznali. Loser, pesem, ki je lansirala Beck-a v glasbeno industrijo, se v veliki meri plete okoli pesmi, katere začetek poslušamo. Pesem, ki ju je inspirirala pri nastanku Loser-ja, je sicer tudi sama priredba, in sicer jo izvaja Johnny Jenkins, ki pa preigrava Dr. John-ovo I walk on guilded splinters. Johnny jenkins je svojo kariero začel kot vodja skupine Pinetoppers, v katero je kot pevca vključil mladega pevca Otis Reading-a. Med studijskim snemanjem leta 62 je skupini ostalo 40 minut uporabe studia, Jenkins na kitari in Otis za mikrofonom sta pa v tem času posnela 'These arms of mine', ki je predstavljala odskočno desko za Otis-ovo solo kariero. Johnny je najbolj znan po albumu 'Ton ton macoutel' iz leta 70, kjer se kot prva pesem nahaja prav priredba Dr. johnove 'I walk on guilded splinters'. Pesem so jo poleg becka semplali še Oasis in Soul II soul. V pesmi imajo zelo pomembno vlogo tudi člani skupine Allman brothers band, Duane na dobru, Jaimoe in butch Trucks na ritem sekciji. Prepoznavni rif v beckovem Loser pa je prav tako sempl akustičnega posnetka Duane-a Allman-a.
Neveljaven email naslov