Dobrodošli v Second Hand. Danes se bomo osredotočili na svežo uspešnico, Players od Coi Leray. Coi Leray je ameriška raperka in pevka, ki je začela objavljati glasbo na SoundCloudu in leta 2018 izdala svoj singl "Huddy". Pesem Players je Leray predstavila v aplikaciji TikTok in jo opisala kot pesem, ki je posvečena ženskam kot "igralkam" in rapa na to temo v pesmi. Razkrila je, da je pesem v prostem slogu odrepala v enem posnetku. Eden najpomembnejših temeljev za pesem pa izhaja iz melodije pesmi "The Message" od Grandmaster Flash and the Furious Five. Leray se je tudi srečala z Grandmasterom Flashom na večerji, na kateri ji je podaril po meri izdelan pulover s kapuco z besedno zvezo "Tudi dekleta so igralke" v podporo izdaji pesmi. Pesem The Message je ena najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije, saj so jo semplali ali priredili v več kot 300 uspešnih primerih. Grandmaster flash je sicer ameriška hip hop legenda, eden pionirjev hip hop DJ-janja in mixanja. Z Furious five je bil leta 2007 sprejet v rock and roll hall of fame kot prva hip hop skupina, ki ji je podeljena ta čast. Več o njih ne bomo govorili iz naslednjega razloga. Čeprav so pobrali vse kredite za to izredno pesem, pri njej niso imeli kaj dosti opravka. Največ zaslug ima dejansko Clifton Jiggs Chase, komercialno nepoznan jazz-funk glasbenik in producent, ki je igral klaviature. Prav njegov prispevek k pesmi The Message je najbolj zaslužen za kompozicijo pesmi in njen distiktiven zvok, ki so ga mnogi z veseljem semplali. K bendu ga je pripeljala takratna šefica Sugar hill records, Sylvia Robertson. Originalni demo je prav tako delo druge osebe, Ed-a Fletcher-ja, perkašnista Sugarhill gang, ki je zaslužen tudi za refren ''It's like a jungle sometimes'' ter besedilo "Don't push me, 'cos I'm close to the edge, I'm trying not to lose my head." Ironično, se to besedilo ob nastanku niti pod razno ni nanašalo na kakšno sociološko kritiko ali stanje upora do družbe, kot se je ta refren nadalje prodajal, temveč je Ed kadil đoint z eno nogo čez rob kavča, ko ga je Jiggs začel priganjati k delu in ga je Ed v šali izustil. Jiggs je takoj vedel, da je v izgovorjenih besedah nekaj uporabnega. Sylvija, ki je že nekaj časa želela resno, socialno obarvano pesem, se je strinjala, Ed je priskrbel glasbo in večino besedila, edini član Grandmaster flash in Furious five, ki je karkoli prispeval k pesmi pa je bil Melle Mel in sicer zadnji verz v tej preko 6 minut trajajoči stvaritvi. Na srečo sta tudi originalna pisca pesmi vključena kot avtorja in dobivata prispevke ob prodaji in semplanju pesmi.