Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
899 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
Vzpon na goro človeka na eni strani potrjuje, na drugi pa mu kaže njegovo lastno omejenost. Prehojena pot in dosežen vrh sta namreč nagrada in potrditev za vloženi napor, kar mu daje samozavest in življenjsko moč. Velikost in nevarnost gora pa mu kaže majhnost, skromnost in ranljivost, ki ga sili k samopremagovanju. Vse to v človeku sprožajo tudi religiozne dejavnosti, zato je povezava med duhovnostjo in gorami od nekdaj zelo močna in jo najdemo v številnih verstvih. O religioznih razsežnostih gorništva in alpinizma v ponovitvi oddaji Sedmi dan z dr. Igorjem Škamperletom, profesorjem sociologije kulture in nekdanjim alpinistom.
Nedavno je umrl Thomas Luckmann, slovenski sociolog svetovnega slovesa, ki je s svojo osebnostjo in delom predstavljal oporo in spodbudo slovenski sociologiji. Pri svojem delu se je osredotočal tudi na probleme religije v sodobni družbi. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Po stoletjih razkola med katoličani in protestanti se v zadnjih desetletji dogaja obraten proces. V želji po ponovni edinosti se je rodilo ekumensko gibanje s ciljem preseči zgodovinske delitve. Eden najpomembnejših dokumentov teh prizadevanj je poročilo luteransko – rimskokatoliške komisije za edinost, Od konflikta do skupnosti. Dokument sta predstavila škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji Geza Filo in profesor za ekumensko teologijo dr. Bogdan Dolenc.
Podobo psihoterapije v veliki meri spreminja razširjenost čuječnosti. Prinaša namreč opozorila na v družbi zanemarjene in spregledane dimenzije, kot so usmerjenost na telo in pomen telesnih občutij, kot tudi na soočanje in sprejemanje življenjskih danosti. Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Jezus iz Nazareta je najbolj poznan iz svetopisemskih zgodb, ki opisujejo njegovo življenje in trpljenje. Vedno znova pa je slišati dobronamerne muslimane, kako na podlagi Korana spoštljivo govorijo o Isu in razlagajo, da je ta Isa pravzaprav tisti Jezus, na katerega se sklicujejo kristjani. Gre za enega samega človeka, ki ga vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi?
Pri založbi Studia Humanitatis so izdali Izbrane spise iz sociologije religije nemškega ekonomista in sociologa Maxa Webra. V našem prostoru je poznan predvsem po prelomnem in odmevnem delu Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo že konec 80. let, tokrat pa je v slovenskem prevodu izšel še izbor njegovih spisov o religiji.
Uporaba zvonikov predstavlja poseben sociološki, organizacijski in arhitekturni fenomen tiste prvinske družbe in njenih atributov, ki so sestavljali vaške skupnosti. Več o zvoniku, kot stiku evangeličanske in katoliške kulture v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
S posinodalno apostolsko spodbudo Amoris Laetitia je papež Frančišek potegnil črto pod razprave o družini, ki so v Katoliški cerkvi potekale v zadnjih treh letih. Kakšni sta mesto in poslanstvo družine v 21. stoletju? Kaj je in česa ni papež povedal o homoseksualcih, ločenih in neporočenih? Gost: dr. Igor Bahovec.
Holi predstavlja starodaven hindujski pomladni praznik, ki je priljubljen v mnogih delih južne Azije. Hindujski praznik nakazuje tudi na osnovno ideje, kot sta želja po svobodi in spoznanju univerzalne resnice. Več v oddaji, v kateri se je Marko Rozman pogovarjal s predstavnikom hinduistične verske skupnosti v Sloveniji, Daretom Kuharjem.
Papež Frančišek preprosto in neposredno nagovarja današnjega človeka. Tematika usmiljenja mu je že od nekdaj najbolj pri srcu in je hkrati tudi osrednje sporočilo njegovega papeževanja. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
»Platon je edini Grk, ki je dospel do preddverja krščanske resnice«, je zapisal cerkveni zgodovinar in teolog Evzebij Cezarejski ravno v času, ko se je preganjanje kristjanov izpelo v svobodo verovanja. V iskanju izvorov krščanske misli se z njim strinjajo mnogi, ki vidijo v Platonovih konceptih – dualizem telesa in duše, nesmrtnost duše in večno življenje, obstoj popolnega sveta idej in absolutne resnice – povezavo s krščansko teologijo. Cerkveni očetje so v Platonovem liku Sokrata videli celo Kristusovega predhodnika in največjo duhovno avtoriteto poganske antike. Ob primerjavi njunega življenja in učenja lahko zasledimo številne sorodnosti in paralele.
Prevladuje mišljenje, da bolj, ko je neka družba moderna - manj je religiozna oz. bolj je sekularna. Je Japonska torej religiozna ali ateistična država? Več o tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Postmoderni čas je v veliki meri tudi čas duhovnega iskanja. Človek išče osebno doživetje, izkustveno duhovnost in mističnost. Kakšna bo duhovnost 21. stoletja? Ali se religioznost spreminja in prilagaja sodobnemu svetu? Kako na današnje izzive odgovarjajo religije? Gost: dr. Igor Bahovec.
V zgodnjekrščanskem meništvu so puščavniki in asketi živeli v Zgornjem Egiptu, Siriji, Palestini in na Sinaju. Zaznamovali so duhovnost in prakso vzhodnega in zahodnega meništva. Mednarodna raziskovalna ekipa, ki jo vodi dr. Jan Ciglenečki, želi pri projektu Dediščina puščavskih očetov kartografirati eremitorije oziroma prebivališča puščavnikov, hkrati pa proučujejo tudi navade, filozofijo in teologijo puščavnikov.
Trpljenje kot temeljni vidik človekovega bistva je neločljivo povezano z ljubeznijo. Hkrati pomeni pozitivno razsežnost človekovega življenja, saj je prav v njem človek »najbolj edinstven, subjektiven, nenadomestljiv in sam«. O smislu pa tudi nesmislu trpljenja v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Dobro desetletje po »revolucionarnem« in za marsikoga kontroverznem filmu Kristusov pasijon, na slovenske knjižne police prihaja Pasijon po Gibsonu – poglobljena biblično teološka analiza filma Mela Gibsona. O skritih vidikih filma, avtor knjige, p. dr. Andraž Arko.
Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, ali pa nas pri tem prevevajo le predsodki pred drugačnim? Kakšen je položaj ženske v islamu? Ga je mogoče iz vidika zahodne kulture razumeti brez stereotipov in predsodkov? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Dragi Ivan! … Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsvetlejše, najboljše, kar je ponujal motiv.« Slikar Miro Kačar s temi besedami, pokaže na veličino Ivana Groharja, ki je za časa svojega življenja, ni bil deležen. Dramatično in razgibano življenje največjega mojstra slovenskega impresionizma je na svojstven literarni način predstavil jezuit p. mag. Franc Kejžar v knjigi Sejalec pomladi.
Konfucijanstvo sodi k osrednjim kulturnim dediščinam, ki so skupne vsem vzhodnoazijskim državam. Ta starodavna miselnost je v zadnjih desetletjih doživela preporod, ki se kaže v idejni struji modernega konfucijanstva. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Letu usmiljenja prihaja na slovenske knjižne police življenjepis poljske redovnice, ki je pustila pomemben pečat v Katoliški Cerkvi. V prvi polovici 20. stoletja, ko se v Cerkvi ni prav veliko govorilo o usmiljenju, je Favstina Kowalska – tudi na podlagi mističnih izkušenj – poudarjala pomen Božjega usmiljenja. O življenju poljske svetnice, p. Tomaž Podobnik.
Neveljaven email naslov