Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
899 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
Španska mistikinja je bila kot prva ženska v zgodovini razglašena za učiteljico Cerkve.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Če hoče kdo postati jezuit ali opraviti ignacijanske duhovne vaje, je molitvena metoda zelo jasna in strukturirana. Tega pri Tereziji ne boste našli. Ljudje pogosto delajo napako. Pri Ignaciju Lojolskem obstaja jasna metoda molitve. Kje je molitvena metoda pri Tereziji? No, pri njej je ni. In to je dejansko njen genij. Molitev zanjo ni neka posebna vaja, ki jo opraviš v nedeljo zjutraj. Gre za nekaj, kar prežema vse tvoje življenje. Ne zanimajo je metode in tehnike. Samo glej Njega. Gre torej za navzočnost. Samo glej Kristusa.
V naši glavi se dogaja ogromno stvari, razum je zelo zaposlen. K čemur nas skuša Terezija v našem času molitve spodbuditi, je, da si prizadevamo utišati razum, umiriti opico in divjega slona v nas. Pravi namreč, da razuma ne moremo utišati s sredstvi razuma. To, kar moramo storiti, je, da moramo iti v srce. To je osrednjega pomena za Terezijino razumevanje molitve. Gre za molitev srca. In pravi, da ni tako pomembno to, da veliko mislimo, ampak da ljubimo. Ljubezen je središče molitve.
Kajti še ne dolgo tega, pred približno dvajsetimi, tridesetimi leti so strokovnjaki s področja sistematične teologije na Terezijo gledali z nezaupanjem, češ da ta ženska ne ve, kaj govori; ne navaja pravilno Svetega pisma, kar naprej spreminja svoje mnenje itn. Toda na srečo smo v zadnjih dvajsetih letih – zdaj smo v razcvetu terezijanskih študij – izvedeli marsikaj o tem. Posebno teologi in teologinje s področja feministične in ženske teologije so opravili veliko delo. Odkrili so, da je bila Terezija zelo pametna. Zavedala se je, da ji kot ženski ni dovoljeno poznati Svetega pisma in teologije, zato je morala biti zelo previdna, na kakšen način navaja Sveto pismo in teološko vednost v svojih spisih. Ko to vemo, nam postanejo stvari jasne.
Iz pogovora s prof. Petrom Tylerjem
V Cerkvi na Slovenskem čez dobro desetletje pričakujejo občutno zmanjšanje števila duhovnikov. Iz tistih dežel, kjer je pomanjkanje že sedaj veliko, prihajajo opozorila, da vse to občutno vpliva na delo duhovnikov. O tem, kakšna bo njihova vloga v prihodnosti v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Ena najzačilnejših podob prvega krščanstva predstavlja rimska mučenka sveta Cecilija. Kako velik pomen je imela v prvi Cerkvi, kaže dejstvo, da je v kripti pokopana med papeži, škofi in mučenci. Poznamo pa jo predvsem kot zavetnico glasbe. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Plenus venter non studet libenter«, poln trebuh noče študirati, pravi škof dr. Smej, ki v 93. letu še vedno piše znanstvene članke, predava, prevaja iz grščine in latinščine ter počne še veliko drugega. Priljubljeni mariborski pomožni škof nagovarja s svojo skromnostjo in asketskim življenjem.
Svetovna luteranska zveza (SLZ) je združenje nacionalnih in regionalnih krščanskih Cerkva, ki slonijo na luteranskem izročilu. Zveza (sprva društvo) je bila ustanovljena leta 1947 v Lundu na Švedskem. Trenutno je vanjo vključenih 144 cerkva iz 79 dežel, to je približno 72 milijonov kristjanov. O temeljnih izhodiščih in ciljih SLZ častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza Erniša.
»Delaj dobro, varuj se hudega« je temeljno etično načelo, ki ga najdemo v vseh velikih religijah. Dejanja imajo svoje posledice; dobro se vrača z dobrim, hudo s hudim. To naj bi človek občutil že v zemeljskem življenju, še posebej pa v posmrtnem življenju. Katoliška eshatologija govori o treh stopnjah posmrtnega življenja. Nebesa in pekel naj bi bila dokončni stopnji bivanja duše, vice pa le prehodno stanje na poti v nebesa. Gost: patrolog p. dr. Miran Špelič. Vir fotografije: wikimedia commons
Odnos do drugače verujočih je ena od osrednjih tem v Trubarjevih spisih. Ti so pravi kalejdoskop individualnih in stereotipnih slovenskih pogledov na »turško vprašanje«. Če so bili Turki za bolj radikalne nemške reformatorje sovražnik številka ena, je Trubarjev pogled večplasten. S kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem se je pogovarjal Peter Frank.
Mineva 140-letnica rojstva duhovnika, publicista in narodnega buditelja Jožefa Klekla. Poleg pastoralne in založniške dejavnosti se je ukvarjal tudi s politiko, zavzemal se je za siromašne kmete in ustanovil hranilnico ter agrarno zadrugo. O življenju in delu Jožefa Klekla smo se pogovarjali z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom. Pogovor vodi Boštjan Debevec.
Po tem, ko sta bila spomladi za svetnika razglašena papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII., pa bo v tem mesecu za blaženega razglašen tudi Pavel VI. S papeškim službovanjem je pričel v viharnih 60. letih prejšnjega stoletja in med drugim dokončal 2. Vatikanski koncil. Več o njegovem življenju in delovanju v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Kraj, kjer muslimani že stoletja opravljajo Hadž - obred romanja v Meko, predstavlja Kaba. Zgradba je pokrita z zlato izvezenim črnim pregrinjalom, proti kateri so obrnjeni vsi muslimani sveta v času njihove molitve. O osrednji točki Meke podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Anton Martin Slomšek, zavetnik šolarjev, učiteljev in vzgojiteljev, je bil prepričan v potrebnost šole in dobre vzgoje. Pred 150 leti je zapisal: »Kdor ima srce mladih ljudi v svojih rokah, lahko skrbi za boljšo bodočnost«. Kaj pa je poslanstvo sodobnega pedagoga in kje se danes srečujeta izobraževanje in vzgoja? Ali učitelji še vedno vzgajajo in skrbijo za boljšo prihodnost? S Heleno Kregar, podpredsednico Društva katoliških pedagogov Slovenije in Slavkom Rebcem, rektorjem škofijske gimnazije v Vipavi, se je pogovarjal Peter Frank.
Vera in kultura, ateizem, svetovna verstva, dialog z neverujočimi; to so bila glavna področja, s katerimi se je ukvarjal kardinal dr. Franc Rode. Že v doktorski disertaciji je obravnaval modernistične tokove v okviru Katoliške cerkve, pozneje pa je na ljubljanski teološki fakulteti predaval o modernem ateizmu in soočenju teologije z sodobnimi miselnimi tokovi. Ob njegovem življenjskem jubileju se bomo s kardinalom pogovarjali o razmerju med vero in kulturo nekoč in danes.
Izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar je v Sloveniji malo znan. Šele ob letošnji 200. obletnici njegovega rojstva je širša javnost lahko spoznala neprecenljivo vrednost Puharjeve zapuščine. Poleg fotografskih veščin je obvladal tudi številna druga področja. Posvečal se je slikarstvu, tehniki, kemiji, astronomiji, pesništvu, glasbi, jezikom in še marsičemu. Večkrat spregledan pa je tudi njegov osnovni poklic – poklic duhovnika. O tem, kdo vse je bil Janez Puhar, bo spregovoril avtor knjige o Puharju, dr. Damir Globočnik. Pogovor vodi Boštjan Debevec.
Vernost v splošnem pozitivno vpliva na posameznika in prispeva k njegovi blaginji. Verska prepričanja pa lahko postanejo tudi opravičilo za vedenje, ki ga lahko opredelimo kot vrsto čustvene zlorabe. O soočanju s posledicami zlorab v oddaji Sedmi dan, ki jo tokrat pripravlja Marko Rozman.
Zakonska zveza med možem in ženo je sklenjena dosmrtno in je po cerkvenem pravu naravnana na blagor zakoncev in rojstvo otrok. Ker je za veljaven zakon treba izpolnjevati več pogojev, je lahko zakonska zveza tudi neveljavna ali nična. Statistike na cerkvenih sodiščih kažejo, da je simuliranje poročne privolitve poleg psihičnih vzrokov najpogostejši razlog za neveljavnost zakona. Kaj pomeni hliniti privolitev in kako poteka dokazovanje ničnosti na sodišču, bo predstavil cerkveni pravnik dr. Andrej Saje.
Življenje francoske filozofinje in krščanske mistikinje Simone Weil je vsekakor znano po izjemnem sočutju do trpečih ljudi. Njeno življenjsko pot so zaznamovale predvsem verske in mistične tematike. Simone Weil je pisala celo življenje, večina njenih spisov pa je pritegnila večjo pozornost šele po njeni smrti. Čeprav so jo opisovali kot čudakinjo, brez smisla za humor, je navduševala z veliko naklonjenost do tistih, ki so jo poznali. Albert Camus jo je opisali kot "edinega velikega duha našega časa«. Več v oddaji Sedmi dan, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Čeprav je o Marijinem življenju zelo malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja zlasti v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mestu v krščanskem nauku. Dogme oziroma verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne liturgične hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost. Mariologijo, teološko vejo, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju, je predstavil dr. Anton Štrukelj.
Mistična doživetja so od nekdaj burila duhove. Redki posamezniki naj bi doživljali nenavadne pojave kot so: levitacija, bilokacija, stigme, zamaknjenja, videnja … V zgodovini je prihajalo tudi do številnih zlorab, obstajajo pa primeri, ki jih medicinska znanost ni znala razložiti. Širši javnosti malo znana je slovenska mistikinja Magdalena Gornik z Gore pri Sodražici, ki je živela v 19. stoletju. Ko je bila stara 11 let, naj bi doživela prvo srečanje z devico Marijo, od 13 leta naprej pa naj bi živela le še od evharistije in skrivnostne jedi, ki jo je prejemala v zamaknjenju. Skoraj 50 let, vse do smrti, pa naj bi imela tudi stigme. Gostja: Martina Kraljič.
Po svetu vsako leto potekajo verski festivali za mlade, ki so organizirani bodisi na lokalni ali mednarodni ravni. Konec julija in v začetku avgusta se v Medjugorju odvija zdaj že tradicionalni Mednarodni festival mladih, kjer se 50.000 mladih s celega sveta druži ob raznih dogodkih, molitvah in glasbi. Za marsikaterega takšno druženje pomeni prvi stik s širšo krščansko skupnostjo tudi na mednarodni ravni. O tem, kakšno mesto predstavlja izkušnja skupnosti v verskem razvoju in pri pastoralnem delu, se je s patrom dr. Andrejem Šegulo pogovarjal Peter Frank.
Eberhard Schockenhoff je profesor moralne teologije na Univerzi v Freiburgu. Pred kratkim je med obiskom v Sloveniji predstavil knjigo Etika življenja. Obsežna monografija predstavlja različne argumente o bioetičnih vprašanjih s katoliškega stališča. Profesor se je dotaknil tudi številnih proceduralnih in pravnih zapletov v odnosu pacient - zdravnik. V nekaterih poglavjih knjige lahko preberemo tudi o ubijanju in smrtni kazni. Več v oddaji Sedmi dan, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Perun je v slovanski mitologiji bog gromovnik, s tem pa tudi bog ognja in dežja. Njegov kult je bil razširjen predvsem med vzhodnimi Slovani, v obdobju dvoverja pa ga je zamenjal starozavezni mož sv. Elija ali Ilj, ki goduje 20. julija. V Bibliji namreč beremo, da se je Elija na gorečem vozu dvignil v nebo, kar spominja na bliskanje med nevihto in na nekdanjega boga Peruna. Gostja oddaje je podpredsednica društva Slovenski staroverci Irena Urankar.
Neveljaven email naslov