Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
»Dragi Ivan! … Uspel si. Iz bolečin svoje duše in zmešnjav sveta si ustvaril svetlobo, jo vtkal v svoje slike, na katerih si pustil samo tisto najlepše, najsvetlejše, najboljše, kar je ponujal motiv.« Slikar Miro Kačar s temi besedami, pokaže na veličino Ivana Groharja, ki je za časa svojega življenja, ni bil deležen. Dramatično in razgibano življenje največjega mojstra slovenskega impresionizma je na svojstven literarni način predstavil jezuit p. mag. Franc Kejžar v knjigi Sejalec pomladi.
Konfucijanstvo sodi k osrednjim kulturnim dediščinam, ki so skupne vsem vzhodnoazijskim državam. Ta starodavna miselnost je v zadnjih desetletjih doživela preporod, ki se kaže v idejni struji modernega konfucijanstva. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Letu usmiljenja prihaja na slovenske knjižne police življenjepis poljske redovnice, ki je pustila pomemben pečat v Katoliški Cerkvi. V prvi polovici 20. stoletja, ko se v Cerkvi ni prav veliko govorilo o usmiljenju, je Favstina Kowalska – tudi na podlagi mističnih izkušenj – poudarjala pomen Božjega usmiljenja. O življenju poljske svetnice, p. Tomaž Podobnik.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji Sedmi dan boste lahko slišali povzetek oddaj iz druge polovice sezone v letu 2015. Z gosti smo se med drugim pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih s stališča duhovnosti in drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Dr. Anton Jamnik je po duhovniškem posvečenju leta 1987 sprva deloval kot kaplan in nadškofijski tajnik. Pozneje je poučeval filozofijo na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, z doktorsko disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma pa je na Teološki fakulteti v Ljubljani postal izredni profesor za filozofijo in etiko. Potem ko ga je papež Benedikt XVI. imenoval za škofa, je bil januarja leta 2006 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani tudi posvečen. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za mednarodno sodelovanje, univerzitetno pastoralo ter kulturo kot prostor dialoga. Ob deseti obletnici škofovskega posvečenja s škofom Jamnikom o tem, kaj je zaznamovalo njegovo dosedanje delo.
Mark Tulij Ciceron velja za enega najspretnejših umov rimske kulture. V današnjem času je cenjen predvsem zaradi idealnega vzora humanega človeka ter svojih filozofskih in političnih spisov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Prekmurski pisatelj, prevajalec in katoliški duhovnik Lojze Kozar je v slovensko literaturo uvedel prekmursko-goričko pokrajino s Porabjem. V svojih delih je orisal življenje in stisko tamkajšnjih ljudi, obenem pa vpletel avtobiografske podrobnosti. Napisal je več verskih priročnikov in spisov, bil pa je tudi zbiratelj narodne pesmi iz Prekmurja in Porabja. 8. decembra se je zanj začel škofijski postopek za blaženega.
Postavljanje jaslic ima po svetu in tudi pri nas dolgo tradicijo. Poleg bolj ali manj miniaturnih oblik so v zadnjih letih pri nas vse pogostejše žive jaslice. Pri drugih narodih je jasličarsko izročilo močno v Avstriji, Italiji in Nemčiji, najmočnejše pa je na Bavarskem, Tirolski pa tako nekateri pravijo dežela jaslic. O pomenu jaslic v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V angleškem zgodovinopisju velja sv. Beda Častitljivi za najbolj znanega srednjeveškega zgodovinarja, saj je bila njegova Cerkvena zgodovina zelo pomembna za razvoj angleške nacionalne identitete in oblikovanje angleškega naroda. V svojem monumentalnem delu opisuje spopad med keltskim in rimskim krščanstvom ter dogodke, po katerih so na britansko ozemlje preseljena germanska plemena proti koncu 6. in na začetku 7. stoletja sprejela krščanstvo. Po njegovi zaslugi je računanje let po Kristusu postalo najbolj razširjeno v srednjem veku in se je ohranilo vse do današnjih dni.
Letos mineva 500 let od rojstva ene najbolj znanih žensk 16. stoletja, pa tudi ene izmed najbolj izstopajočih literarnih osebnosti obdobja španske »zlate dobe«, sv. Terezije Avilske. O tem, kako sta si španska mistikinja in filozof Ludwig Wittgenstein – kljub zgodovinski oddaljenosti in nazorskim razlikam – pravzaprav podobna pri iskanju jezikovne poti, da bi ubesedila svoje temeljne miselne in življenjske uvide, poslušajte v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V Ljubljani so se jezuiti za stalno naselili leta 1597 in takoj začeli graditi kolegij – prvo visokošolsko ustanovo na področju današnje Slovenije. Sredi 17. stoletja se je v njem šolalo okrog 700 otrok, v začetku 18. stoletja pa že več kot 900. Vzpostavili so napreden vzgojno-izobraževalni sistem, ki je močno prekašal prejšnje šolske strukture in v pedagoške aktivnosti vnesel nove poudarke.
Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju v začetku 20. stoletja. Ob poučevanju fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj.
Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Škof Anton Bonaventura Jeglič velja za enega najdejavnejših škofov v malo več 550-letni zgodovini ljubljanske škofije in eno ključnih osebnosti prve tretjine 20. stoletja. Svoj čas je zaznamoval ne le v cerkvenih krogih, ampak tudi na političnem, kulturnem, delavskem, šolskem in na gospodarskem področju. Čeprav je bil Jeglič vsestranska osebnost, je v svojem dnevniku potožil, da nima človeka, ki bi se mu lahko popolnoma zaupal in mu povedal svoje preizkušnje in dvome. Zato je njegov edini pravi zaupnik postal njegov dnevnik, v katerem piše tudi o svojih razmišljanjih, načrtih, dilemah, stiskah in strahovih.
Krščanstvo se v družbenem okolju predstavlja kot posrednik vere in odpuščanja. Podobne cilje pa si zastavlja psihoterapija, ko si prizadeva izboljšati in ohranjati človekovo duševno zdravje. Stališča, ki se kažejo v odnosu psihoterapije do tradicionalnih duhovnih prizadevanj – vključno s krščanskimi – so lahko zelo različna. O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Človek je dialoško bitje, ki se skozi besedo razodeva in oblikuje. Hkrati ni zgolj dajalec, je tudi prejemnik. Tako z drugimi odkriva življenje, poglablja odnose in postaja eno. Dialog kot prostor transcendentnega in presežnega predstavlja področje, kjer človek postaja človek. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Najstarejša krščanska besedila izvirajo iz vrst Jezusovih učencev in drugih sodobnikov, ki so širili njegov nauk. Večino teh besedil je Cerkev sprejela kot svete knjige v kanon Nove zaveze, nekatera pa so dobila predznak spornosti. Tako imenovana apokrifna besedila kljub temu kažejo veliko oznanjevalno sorodnost s kanoničnimi spisi in so rezultat istega vrenja, ki ga je povzročilo življenje in delovanje Jezusa iz Nazareta.
Anton Martin Slomšek je poznan kot zavetnik učiteljev, vzgojiteljev in katehetov. V Društvu katoliških pedagogov Slovenije vsako leto ob njegovem godu pripravijo raznovrstne izobraževalne vsebine, ki so namenjene vsem pedagogom. Kakšno je poslanstvo sodobnega katoliškega pedagoga in kako se prepleta s krščanskim naukom?
Nedavno se je na Otočcu končala pravoslavna konferenca, na kateri so obravnavali tematiko preučevanja religije in kultov. V povezavi s tem in še drugimi aktualnimi tematikami se bomo pogovarjali z aktualnim patriarhom zagrebško-ljubljanske metropolije Porfirijem Perićem. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov