Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, med njima pa so tudi precejšnje razlike.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb, srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koranska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Muslimani vsekakor Marijo častijo zato, ker je v Koranu in ker je vzornica. /…/ V Libanonu je 25. marec, Marijino oznanjenje, državni praznik, ki ga praznujejo muslimani in kristjani in zato so tam skupne molitve.
dr. Drago Ocvirk
Genealogija koranske Marije (Marjam) je malce zamegljena. Tisti bolj fundamentalistični razlagajo, da gre za Mojzesovo sestro in da je bila Marjam, ko je rodila Jezusa, stara 1.300 let. Bolj »razgledani« razlagalci pa razlagajo, da se na ta način nekako ponavlja zgodba. Marjam – Mojzesova sestra – naj bi po koranskem izročilu pomagala rešiti Izraelsko ljudstvo iz sužnosti. In tako naj bi tudi Marjam – Jezusova mati – bila med tistimi redkimi, samo štirimi ženami, ki so za vzor pravim vernikom, kako naj v vsem in popolnosti ubogajo Alaha.
dr. Drago Ocvirk
Za muslimane je Koran čista božja beseda, ki kot dež pada iz nebes in jo potem Mohamed sprejema in predaja naprej, drugi jo zapišejo. Iz vidika tekstne kritike in zgodovinske analize, pa je treba povedati, da ta del o Mariji, njenem rodoslovju in rojstvu prihaja iz raznih krščansko-judovskih spisov na jugu Arabskega polotoka. V 5. in 6. stoletju, v času, po katerem se je pojavil islam, so bila tam judovska in krščanska kraljestva. To ni bil glavni tok krščanstva, ampak to kar danes imenujemo apokrifna literatura. Vpliv te literature na Koran je ogromen. S temi zgodbami so se srečevali puščavski, notranji Arabci in jih je bilo potrebno nekako integrirati. Zgodovinska in literarna kritika pokaže, da je Koran sestavljenka ali reciklaža dotedanjih monoteističnih verovanj, ki so živela na celotnem takratnem Arabskem polotoku.
dr. Drago Ocvirk
Današnja sekularizirana družba kontemplativno, tiho molitev pogosto razume kot nezdrav umik posameznika v lastno notranjost, kot umanjkanje čuta za družbeno odgovornost. Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki se sprašujejo, ali niso narcisoidnost, občutek nesmisla, beg pred smrtjo in anksioznost prav posledica krize molitve. Tem vprašanjem je bil namenjen tudi 10. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo, ki ga je vodil filozof Gorazd Kocijančič, gosta pa sta bila filozof in publicist Pavle Rak ter filozof dr. Branko Klun.
Znamenita Sofoklejeva drama Antigona je izzivala velike mislece in še danes zastavlja ključna etična vprašanja od božjega do človeškega prava. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman tudi o tem, kakšna ljubezen in pravičnost se razkrivata v tej Sofoklejevi igri.
Tri različne hipostaze z eno duhovno substanco. Tako približno se glasi filozofska razlaga trojnost božjih oseb, ki je bila prvič uradno predstavljena na koncilu v Niceji leta 325. In kaj lahko o Sveti Trojici izvemo iz svetega pisma?
Sinoda o družini, ki jo je oktobra lani sklical papež Frančišek, je znova odprla aktualna vprašanja o zakonu in družini. Katere sociološke in antropološke vidike lahko najdemo v sinodalnih besedilih? O tem v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Na fronti so se morali vojaki nenehno soočati s smrtjo. Izstrelek ali košček granate je bil lahko usoden v kateremkoli trenutku dneva ali noči. Je vera – in z njo katoliška Cerkev – igrala pomembno vlogo pri ohranjanju morale ljudi na domači fronti? Kakšen vpliv je imela na vzdržljivost vojakov in njihovo pripravljenost na žrtvovanje na bojišču? V pogovoru z dr. Pavlino Bobič tudi o tem, kako je Cerkev v veliki vojni odgovarjala na boj kristjana proti kristjanu.
Ideja človekovih pravic je po naravi blizu verskim tradicijam. Pogosto so prav slednje najučinkovitejši nosilci kulture človekovih pravic. O tem, kako vera ostaja eden ključnih faktorjev sodobnega moralnega reda, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
Svetovna luteranska zveza je ena od največjih združenj nacionalnih in regionalnih krščanskih Cerkva v protestantski veji krščanstva. Ustanovljena je bila leta 1947. Združenje predstavlja 70 milijonov kristjanov, med njimi je tudi Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Ob obisku najvišjih predstavnikov te organizacije smo pred mikrofon povabili predsednika Svetovne luteranske zveze dr. Muniba Younana (Múniba Júnana). Z njim se je pogovarjal Peter Frank.
Po koncu prve svetovne vojne, ko je bilo slovensko Primorje okupirano, so italijanske oblasti sprožile proces raznarodovanja. Prva tarča italijanskega fašizma je bila Cerkev s svojimi duhovniki, saj so prav oni veljali za steber slovenske kulture, posebej jezika. Kot odgovor na zatiranje so nastajale tudi slovenske stanovske organizacije, med njimi tudi Zbor svečenikov svetega Pavla, ki se je zavzemal za narodne pravice Slovencev v takratni Italiji. Več o vlogi primorskih duhovnikov v ponovitvi pogovora z zgodovinarjem mag. Renatom Podbersičem.
Skupno prizadevanje in obojestranski interes za etične vrednote sta osrednja elementa medverskega dialoga, ki uči, da se religije med sabo ne predstavljajo v slabi luči. O tem, kako medverski dialog pomeni pot opolnomočenja posameznika in družbe, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
V današnjem času se pogosto poudarja slab vpliv modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi, kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. O razumevanju religije v potrošniški družbi v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.
»Platon je edini Grk, ki je dospel do preddverja krščanske resnice«, je zapisal cerkveni zgodovinar in teolog Evzebij Cezarejski ravno v času, ko se je preganjanje kristjanov izpelo v svobodo verovanja. V iskanju izvorov krščanske misli se z njim strinjajo mnogi, ki vidijo v Platonovih konceptih – kot so dualizem telesa in duše, nesmrtnost duše in večno življenje, obstoj popolnega sveta idej in absolutne resnice – povezavo s krščansko teologijo. O vplivu platonizma na krščanstvo se je s filozofinjo dr. Ignacijo Fridl Jarc pogovarjal Peter Frank.
Pred 300 leti je na kitajskem cesarskem dvoru deloval – Slovencem malo znani – astronom, matematik in zgodovinar slovenskega rodu Avguštin Hallerstein, ki je v tistem času veljal za enega največjih učenjakov na svetu. O življenju kranjskega jezuita se bo z gostom pogovarjal Marko Rozman.
Za duhovnost se tudi v Sloveniji zanima vse več ljudi, vendar pod tem pojmom razumejo različno vsebino. Največkrat jo opredelijo kot »odnos«, ki je delitev ljubezni, upanja in veselja z drugimi ter sprejemanje drugih takšnih, kot so. Je duhovnost zgolj zasebna, ali pa človeka odpira do drugih in mu omogoča, da dela dobro in deli življenje z drugimi? Več v pogovoru s preučevalcem duhovne teologije dr. Ivanom Platovnjakom. Pogovarjal se je Peter Frank.
S škofovskim posvečenjem je dr. Franci Šuštar postal ljubljanski pomožni škof. Kakšne bodo njegove naloge? Katera dela je opravljal do sedaj? Kateri so glavni izzivi nove evangelizacije?
Križ je eden najstarejših človekovih simbolov in ga poleg pike, kroga in kvadrata uvrščamo med tako imenovane »temeljne simbole«. Zaradi svoje grafične preprostosti in univerzalnosti se je uveljavil že pred krščanstvom. V antičnem Rimu je bil križ kruta naprava za mučenje sužnjev in zločincev, zato v prvih stoletjih tega simbola pri kristjanih skorajda ne najdemo. Iz znamenja ponižanja in smrti pa je križ sčasoma postal simbol Jezusovega vstajenja in slave. O simbolu križa se je z dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
Islamski mistik in filozof Abu Hamid Muhhammad al Ghazali velja za enega najpomembnejših mislecev v celotni islamski duhovno-intelektualni zgodovini. Ob izidu dela Rešitelj iz zablode se bomo s prevajalcem Raidom Al Daghistanijem pogovarjali o filozofijo, teologiji, mistiki in ezoteriki, kot jo je al Ghazali dojemal v svojem času 11. in 12. stoletja. Oddajo vodi Marko Rozman.
Čeprav krščanstvo izhaja iz judovstva, je Sveta Trojica koncept, ki ga judovstvo še ni poznalo. Verska resnica, po kateri je Bog troedin v osebah Očeta, Sina in Svetega Duha, je bila razglašena leta 325 na prvem ekumenskem koncilu v Niceji in je še danes dogmatični temelj krščanske vere. Osrednjega vprašanja krščanstva, nerešljive enačbe, kako so tri božje osebe lahko en sam Bog, se je lotil tudi sv. Avguštin v monumentalnem delu »O Trojici«, kateremu je posvetil kar dve desetletji svojega življenja. O Avguštinovem umevanju trinitarične skrivnosti se je s patrom dr. Miranom Špeličem pogovarjal Peter Frank.
Bolj kot literatura in umetnost, tržaškega Pisatelja – dobitnika letošnje nagrade Državljan Evrope – zanima smisel človekovega bivanja. Koliko je človek svoboden? Zakaj trpljenje in smrt? Kako je lahko Bog dober ob vsem hudem, ki se danes dogaja po svetu? To so vprašanja, s katerimi se vedno znova spopada Alojz Rebula.
V burno 16. stoletje se je z velikimi črkami zapisala tudi Španka Terezija iz Avile. Hude telesne in duhovne preizkušnje so jo privedle na rob smrti, a to je bila le pot do globoke mistične izkušnje. Tenkočutna poznavalka človekove duše in notranjih bojev je čez nekaj stoletij postala Terezija Velika.
Profesor dogmatične teologije Anton Strle je bil eden najpomembnejših teologov 20. stoletja pri nas. Ljudje so ga poznali kot tihega in skromnega človeka, ki je s svojim asketskim življenjem vzbujal spoštovanje. Ob 100 letnici rojstva bomo spregovorili o osebnosti duhovnika, teologa, prevajalca in – za marsikoga tudi svetnika – Antona Strleta, za katerega tudi že teče postopek za beatifikacijo. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Neveljaven email naslov