Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.
21 epizod
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.
Glasbeno zgodovinopisje Zoltána Kodálya uvršča v veliko trojico madžarskih skladateljev prejšnjega stoletja, skupaj z Bélo Bartókom, s katerim sta ga vezali tako pristno prijateljstvo kot generacijsko vrstništvo, ter pet let starejšim Ernöjem Dohnányijem, ki je ob pomoči svojega položaja v madžarski mednarodni glasbeni kulturi prvima dvema vseskozi pomagal k uveljavitvi njunega dela.
Neveljaven email naslov