Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvih stoletjih drugega tisočletja sta nastajala dva glasbena svetova: večglasje v cerkveni vokalni glasbi in prve posvetne enoglasne vokalno-instrumentalne skladbe, ki so jih ustvarjali vitezi poezije in glasbe. Povsem druga slika francoske glasbe pa se nam razkriva v Provansi, eni najlepših in po naravi in zgodovini kulture in umetnosti najbolj posebnih francoskih pokrajin. V času notredamskih mojstrov so tam živeli, ustvarjali in potovali vitezi po svojem stanu in mojstri poezije in glasbe. Njihovo ime trubadur izhaja iz besede trobar, kar pomeni izmišljati si, izumljati. Bili so glasniki viteške ljubezni, idealizirane, celo mistične in nikdar uresničljive in z njo so častili svojo nepoznano izbranko in opevali svojo usodo. Najprej in predvsem pa so želeli peti.
22 epizod
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
V prvih stoletjih drugega tisočletja sta nastajala dva glasbena svetova: večglasje v cerkveni vokalni glasbi in prve posvetne enoglasne vokalno-instrumentalne skladbe, ki so jih ustvarjali vitezi poezije in glasbe. Povsem druga slika francoske glasbe pa se nam razkriva v Provansi, eni najlepših in po naravi in zgodovini kulture in umetnosti najbolj posebnih francoskih pokrajin. V času notredamskih mojstrov so tam živeli, ustvarjali in potovali vitezi po svojem stanu in mojstri poezije in glasbe. Njihovo ime trubadur izhaja iz besede trobar, kar pomeni izmišljati si, izumljati. Bili so glasniki viteške ljubezni, idealizirane, celo mistične in nikdar uresničljive in z njo so častili svojo nepoznano izbranko in opevali svojo usodo. Najprej in predvsem pa so želeli peti.
Predvajamo Bachove triosonate. Ta glasbena oblika je skozi sedemnajsto stoletje postajala vedno pomembnejša in se ob koncu stoletja uveljavila kot absolutni ideal v komorni glasbi, podobno kakor pozneje godalni kvartet.
Na basso continuo ali generalni bas danes pogosto gledamo kot na nekakšno spremljavo, v obdobju baroka pa je veljal za osnovo kompozicije, saj je vseboval harmonsko zasnovo celotne skladbe. Izpod Bachovega peresa se je ohranilo nenavadno malo takih del. Pravzaprav jih je vse manj, saj se je v dvajsetem stoletju izkazalo, da so mu več skladb pripisovali po pomoti in da gre za dela drugih skladateljev. Za povsem avtentični tako danes veljata le dve sonati za flavto in dve za violino.
Neveljaven email naslov