Hector Berlioz, Claude Debussy in Maurice Ravel so jo ustvarjali na besedila francoskih pesnikov Théophila Gautierja in Stéphana Mallarméja. Številni muzikologi so mnenja, da Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja označuje začetek nove dobe, tako v kompozicijskem diskurzu kot v celotni novodobni glasbeni zgodovini. Debussy je s to skladbo poskušal ujeti razpoloženje, ki ga je v pesmi Favnovo popoldne prikazal francoski simbolistični pesnik Stéphane Mallarmé, eden izmed pionirjev moderne poezije. Glasba preludija je zelo preprosta ilustracija Mallarméjeve čudovite pesmi. Nikakor se ne trudi biti njena sinteza, je prej zaporedje scen, čez katere se gibajo hrepenenja in sanje favna v vročem popoldnevu. Potem ko ga po preganjanju plašne nimfe premaga opojen spanec, lahko v sanjah končno doživi sanje uresničitve v naravi.