Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hector Berlioz, Claude Debussy in Maurice Ravel so jo ustvarjali na besedila francoskih pesnikov Théophila Gautierja in Stéphana Mallarméja. Številni muzikologi so mnenja, da Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja označuje začetek nove dobe, tako v kompozicijskem diskurzu kot v celotni novodobni glasbeni zgodovini. Debussy je s to skladbo poskušal ujeti razpoloženje, ki ga je v pesmi Favnovo popoldne prikazal francoski simbolistični pesnik Stéphane Mallarmé, eden izmed pionirjev moderne poezije. Glasba preludija je zelo preprosta ilustracija Mallarméjeve čudovite pesmi. Nikakor se ne trudi biti njena sinteza, je prej zaporedje scen, čez katere se gibajo hrepenenja in sanje favna v vročem popoldnevu. Potem ko ga po preganjanju plašne nimfe premaga opojen spanec, lahko v sanjah končno doživi sanje uresničitve v naravi.
Hector Berlioz, Claude Debussy in Maurice Ravel so jo ustvarjali na besedila francoskih pesnikov Théophila Gautierja in Stéphana Mallarméja. Številni muzikologi so mnenja, da Preludij k favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja označuje začetek nove dobe, tako v kompozicijskem diskurzu kot v celotni novodobni glasbeni zgodovini. Debussy je s to skladbo poskušal ujeti razpoloženje, ki ga je v pesmi Favnovo popoldne prikazal francoski simbolistični pesnik Stéphane Mallarmé, eden izmed pionirjev moderne poezije. Glasba preludija je zelo preprosta ilustracija Mallarméjeve čudovite pesmi. Nikakor se ne trudi biti njena sinteza, je prej zaporedje scen, čez katere se gibajo hrepenenja in sanje favna v vročem popoldnevu. Potem ko ga po preganjanju plašne nimfe premaga opojen spanec, lahko v sanjah končno doživi sanje uresničitve v naravi.
Elektra v Straussovem opusu pomeni vrh v kompozicijskem in tehničnem pogledu. Nobeno njegovo glasbenoodrsko delo ni tako zelo odvisno od simfonične tehnike kot to. Analogno postopku vodilnega motiva v Salomi imajo tudi tu osebe, njihova čustva in dejanja svoje prepoznavne znake. Ustrezno vsebini besedila je Straussova glasbena tragedija najbolj divji spev sovraštva, kar jih pozna operna literatura.
Nemčija je ob vstopu v 20. stoletje dobila svojega najpomembnejšega in najplodovitejšega opernega skladatelja z Richardom Straussom. Njegov glasbeni izraz je kljub drznosti zgodnejših stvaritev, ki so pomembno pripravljale nastop moderne, ostal poznoromantičen vse do njegovih zadnjih del. Ustvarjati je začel opirajoč se na tradicijo Berlioza, Liszta in Wagnerja, to pa je vsebinsko in oblikovno obogatil še s pomembnimi novimi elementi. Na opernem področju je zbudil pozornost svetovne javnosti šele po štiridesetem letu, potem ko se je že proslavil s številnimi simfoničnimi pesnitvami, v katerih je razvil čudovito barvno bogastvo.
Neveljaven email naslov