Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Orkestrsko suito Žlahtni meščan, op. 60 je Richard Strauss pisal v letih 1911 do 1917, ko je bila v svoji dokončni podobi tudi izdana. Prvotna zamisel je bila, da bi Hugo von Hoffmansthal priredil in poenostavil istoimensko Molierovo igro iz leta 1670, v odrsko dogajanje dodal celotno igralsko družino po vzoru baročne commedie dell'arte, Strauss bi govorjene dialoge dopolnil s priložnostno scensko glasbo, celotno umetniško delo pa bi se končalo z opero enodejanko Ariadna na Naksosu. V tej obliki so celotno delo krstno izvedli oktobra 1912 v Sttutgartu. Ker pa je poslušalstvo negodovalo nad dolžino, pa tudi postavitev opere je bila draga in zahtevna, sta se Strauss in Hoffmansthal naposled odločila, da delo razdelita.
Orkestrsko suito Žlahtni meščan, op. 60 je Richard Strauss pisal v letih 1911 do 1917, ko je bila v svoji dokončni podobi tudi izdana. Prvotna zamisel je bila, da bi Hugo von Hoffmansthal priredil in poenostavil istoimensko Molierovo igro iz leta 1670, v odrsko dogajanje dodal celotno igralsko družino po vzoru baročne commedie dell'arte, Strauss bi govorjene dialoge dopolnil s priložnostno scensko glasbo, celotno umetniško delo pa bi se končalo z opero enodejanko Ariadna na Naksosu. V tej obliki so celotno delo krstno izvedli oktobra 1912 v Sttutgartu. Ker pa je poslušalstvo negodovalo nad dolžino, pa tudi postavitev opere je bila draga in zahtevna, sta se Strauss in Hoffmansthal naposled odločila, da delo razdelita.
Richard Strauss je dva meseca po nadvse uspeli predstavi Kavalirja z rožo marca leta 1911 pisal libretistu Hugu von Hofmannsthalu: "Če bova še kdaj sodelovala pri čem velikem, bo moralo imeti pisano, čvrsto vsebino. Razmišljam o čarobni pravljici, v kateri nastopata dva moška in dve ženski. Prva naj bi pripadala vilinskemu svetu, druga pa bi bila sicer nenavadna, toda s tega sveta."
Elektra v Straussovem opusu pomeni vrh v kompozicijskem in tehničnem pogledu. Nobeno njegovo glasbenoodrsko delo ni tako zelo odvisno od simfonične tehnike kot to. Analogno postopku vodilnega motiva v Salomi imajo tudi tu osebe, njihova čustva in dejanja svoje prepoznavne znake. Ustrezno vsebini besedila je Straussova glasbena tragedija najbolj divji spev sovraštva, kar jih pozna operna literatura.
Neveljaven email naslov