Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost: skladatelj, pianist, kritik, pedagog, profesor, esejist in prevajalec. Bil je solist ter član različnih komornih zasedb, pa tudi izredno dejaven publicist - svoje strokovne prispevke je objavljal zlasti v revijah Grlica in Naši zbori, za mladino je pisal v reviji Glasbena mladina, bil je tudi dolgoletni kritiški sodelavec časopisa Delo ter RTV Ljubljana. Ob vsem tem pa je bil predan pedagog, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in bližnji sodelavec Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Bil je ustanovitelj, predstojnik in profesor oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani, predvsem pa je bil izredno plodovit skladatelj. Skladal je simfonije, koncerte, kantate, velika glasbenogledališka dela, samospeve, dela za komorne zasedbe, skladbe za klavir, zborovske skladbe in drugo. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec in tudi prvi Kozinov nagrajenec.