Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenci in simbolika Triglava

17.05.2015


Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo?

Ime boga Triglava se pojavlja med slovanskimi narodi vse Evrope. Trimužjat, Troglav, Terglau, Terglou, pri zahodnih, neslovanskih sosedih tudi Dreiherrnspitze in Corno Tre Signori. Imena, ki izpričujejo zgodbo božanstva, ki smo ga Slovenci v obliki gore vzeli kot enega izmed najbolj prepoznavnih narodnih simbolov. Kako je Triglav postal Slovencem tako pomemben simbol, kakšno vlogo je imel pri tem baron Žiga Zois, kakšna je bila tržna vrednost vrha te Slovencem svete gore leta 1895 in kaj nam pomeni danes?

Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo? Morda oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Jakoba Aljaža 'Oj Triglav
moj dom' zagotovo pomisli na svojo domovino. Je bilo od nekdaj tako? Nikakor, pove dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani. Pot našega očaka do najbolj prepoznavnega simbola države se začne v 18. stoletju. Takrat namreč slovenske gore postanejo bolj dostopne ljudem. Predvsem razsvetljencem. Za odkritje je bil izjemnega pomena rudnik živega srebra v Idriji, največji rudnik te vrste v Evropi takrat. Privabil je razsvetljence iz vse Evrope - med njimi tudi Balthasarja Hacqueta. Ta je prvi začel raziskovati naše gore in tako prišel na Mali Triglav, naprej pa ne.

Mons Terglau, Carniole Altissimus

Na zemljevidu se Triglav kot Mons Terglau pojavi po zaslugi Dizme Florjančiča in od takrat naprej se naš očak začne redno pojavljati kot točka, ki si jo želi osvojiti vedno več ljudi. Da se je to zgodilo, ima veliko zaslug baron Žiga Zois, ki je obljubil denarno nagrado prvopristopnikom in organiziral prvo ekspedicijo (štirih srčnih mož), ki je vrh Triglava tudi osvojila.

Severna triglavska stena zjutraj

foto: Jure K. Čokl

Pogled iz Nemške smeri v severni steni

foto: Jure K. Čokl

Posebno mesto v zgodovini naše države je Triglav dobil v 19. stoletju  s pomladjo narodov. Slovenci so ustanavljali društva in tako je nastal tudi SPD,  Slovensko planinsko društvo, v začetku odgovor na nemški Alpinverein. V tistem času so Nemci v Julijskih Alpah bili kot doma. A le toliko časa, da se v Dovju kot župnik pojavi Jakob Aljaž.

Jakob Aljaž kupi vrh Triglava za en goldinar

Aljaža je nemška prevlada močno motila, zato je na vse načine skušal goro vrniti Slovencem - z utiranjem in označevanjem poti in v sklepnem dejanju leta 1895 z nakupom vrha Triglava za en goldinar. Kmalu so postavili tudi Aljažev dom v Vratih in najvišje ležečo kočo pri nas - Kredarico. Seveda višje od nemških koč (danes Planike in Staničevega doma). Kmalu se je Triglav začel pojavljati na razglednicah in fotografijah - Slovenci smo ga vzeli za simbol svojega naroda.

Aljažev stolp

foto: Jure K. Čokl

Današnji žiga na vrhu Triglava

foto: Jure K. Čokl

Zanimivi del zgodovine je 'malarska vojna', ki je potekala z nastankom rapalske meje. Aljažev stolp je zamenjal kar nekaj barv - italijanske trobojnice, slovenske trobojnice, bil je bel in nato rdeč z zvezdo. Kot simbol je bil že tedaj privlačen za manifestacijo veličine naroda - ne samo slovenskega. Tudi v času po II. svetovni vojni je zastava zaplapolala na vrhu Jugoslavije, Triglav pa je bil sestavni del državnega grba.

Janez Brojan ml. s svojimi soplezalci Triglav dokončno ustoliči kot simbol Slovenije

Janez Brojan ml.

foto: Marta Krejan Čokl

Konec aprila 1991 je gorski reševalec in izkušen alpinist, član nekdanje slovite naveze 'Mojstranških veveric', Janez Brojan ml., iz Ljubljane prejel klic tedanjega vodstva. Slovenija se je osamosvajala in simbolno dejanje postavljanja slovenske zastave na vrh je bilo nekaj, kar se je moralo zgoditi - za vse, ki živimo pod njim, za tiste, ki prihajajo in se bodo rodili v državi, ki je takrat nastajala. Tega se je ekipa pod vodstvom Janeza Brojana ml. zavedala in tudi s pomočjo helikopterja, ki je na vrh prinesel zastavo, izvedla. Seveda je šlo takrat za skrivnost, udeleženci tega dejanja, razen Janeza, do zadnjega niso vedeli, za kaj gre. Popoldne, 12. junija 1991, je slovenska zastava pred objektivom Joca Žnidaršiča (glej naslovno fotografijo) in pred kamerami RTV Slovenija prvič zaplapolala na našem najvišjem vrhu. 25. junija, ko je Slovenija razglasila samostojnost, so se posnetki na državni proslavi za zmeraj usedli v spomin in kolektivno zavest Slovencev, Triglav pa je dokončno postal nezamenljiv in glavni simbol slovenstva.

Olga, oskrbnica Aljaževega doma v Vratih, se vsega dobro spominja. Spomin je še kako živ, z njim pa tudi občutki, povezani z njim. Triglav zanjo je in ostaja močnejši simbol slovenstva od vseh ostalih. Vedela je za podvig mojstranskih reševalcev in nanje je še danes izjemno ponosna, pove. Mitja, oskrbnik Kovinarske koče v sosednji dolini, Krmi, je kratek in jedrnat. Povzame tisto, kar posluša ob svojem delu. Triglav je simbol vsega, kar je Slovenija.

Triglav je skozi vso zgodovino opazoval ljudi pod seboj. Zdaj jih kot osrednji simbol tudi predstavlja in upajmo, da bo zmerom tako. Pa tudi, da bomo tako njemu kot vsem tistim, ki so ga na to mesto povzdignili, znali izkazati zasluženo spoštovanje. Ko sem odhajal, me je ustavil eden izmed gornikov, ki je ujel delček našega pogovora. Ko sem mu pojasnil, za kaj gre, je s  samo nekaj besedami postavil piko na i vsemu tistemu, kar ste lahko slišali.

Triglav je simbol slovenstva. Za vsakega Slovenca je obveza, da gre nanj vsaj enkrat v življenju. To je slovenstvo. Zavest. In ko prideš na vrh, veš kje si doma.


Sledi časa

905 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Slovenci in simbolika Triglava

17.05.2015


Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo?

Ime boga Triglava se pojavlja med slovanskimi narodi vse Evrope. Trimužjat, Troglav, Terglau, Terglou, pri zahodnih, neslovanskih sosedih tudi Dreiherrnspitze in Corno Tre Signori. Imena, ki izpričujejo zgodbo božanstva, ki smo ga Slovenci v obliki gore vzeli kot enega izmed najbolj prepoznavnih narodnih simbolov. Kako je Triglav postal Slovencem tako pomemben simbol, kakšno vlogo je imel pri tem baron Žiga Zois, kakšna je bila tržna vrednost vrha te Slovencem svete gore leta 1895 in kaj nam pomeni danes?

Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo? Morda oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Jakoba Aljaža 'Oj Triglav
moj dom' zagotovo pomisli na svojo domovino. Je bilo od nekdaj tako? Nikakor, pove dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani. Pot našega očaka do najbolj prepoznavnega simbola države se začne v 18. stoletju. Takrat namreč slovenske gore postanejo bolj dostopne ljudem. Predvsem razsvetljencem. Za odkritje je bil izjemnega pomena rudnik živega srebra v Idriji, največji rudnik te vrste v Evropi takrat. Privabil je razsvetljence iz vse Evrope - med njimi tudi Balthasarja Hacqueta. Ta je prvi začel raziskovati naše gore in tako prišel na Mali Triglav, naprej pa ne.

Mons Terglau, Carniole Altissimus

Na zemljevidu se Triglav kot Mons Terglau pojavi po zaslugi Dizme Florjančiča in od takrat naprej se naš očak začne redno pojavljati kot točka, ki si jo želi osvojiti vedno več ljudi. Da se je to zgodilo, ima veliko zaslug baron Žiga Zois, ki je obljubil denarno nagrado prvopristopnikom in organiziral prvo ekspedicijo (štirih srčnih mož), ki je vrh Triglava tudi osvojila.

Severna triglavska stena zjutraj

foto: Jure K. Čokl

Pogled iz Nemške smeri v severni steni

foto: Jure K. Čokl

Posebno mesto v zgodovini naše države je Triglav dobil v 19. stoletju  s pomladjo narodov. Slovenci so ustanavljali društva in tako je nastal tudi SPD,  Slovensko planinsko društvo, v začetku odgovor na nemški Alpinverein. V tistem času so Nemci v Julijskih Alpah bili kot doma. A le toliko časa, da se v Dovju kot župnik pojavi Jakob Aljaž.

Jakob Aljaž kupi vrh Triglava za en goldinar

Aljaža je nemška prevlada močno motila, zato je na vse načine skušal goro vrniti Slovencem - z utiranjem in označevanjem poti in v sklepnem dejanju leta 1895 z nakupom vrha Triglava za en goldinar. Kmalu so postavili tudi Aljažev dom v Vratih in najvišje ležečo kočo pri nas - Kredarico. Seveda višje od nemških koč (danes Planike in Staničevega doma). Kmalu se je Triglav začel pojavljati na razglednicah in fotografijah - Slovenci smo ga vzeli za simbol svojega naroda.

Aljažev stolp

foto: Jure K. Čokl

Današnji žiga na vrhu Triglava

foto: Jure K. Čokl

Zanimivi del zgodovine je 'malarska vojna', ki je potekala z nastankom rapalske meje. Aljažev stolp je zamenjal kar nekaj barv - italijanske trobojnice, slovenske trobojnice, bil je bel in nato rdeč z zvezdo. Kot simbol je bil že tedaj privlačen za manifestacijo veličine naroda - ne samo slovenskega. Tudi v času po II. svetovni vojni je zastava zaplapolala na vrhu Jugoslavije, Triglav pa je bil sestavni del državnega grba.

Janez Brojan ml. s svojimi soplezalci Triglav dokončno ustoliči kot simbol Slovenije

Janez Brojan ml.

foto: Marta Krejan Čokl

Konec aprila 1991 je gorski reševalec in izkušen alpinist, član nekdanje slovite naveze 'Mojstranških veveric', Janez Brojan ml., iz Ljubljane prejel klic tedanjega vodstva. Slovenija se je osamosvajala in simbolno dejanje postavljanja slovenske zastave na vrh je bilo nekaj, kar se je moralo zgoditi - za vse, ki živimo pod njim, za tiste, ki prihajajo in se bodo rodili v državi, ki je takrat nastajala. Tega se je ekipa pod vodstvom Janeza Brojana ml. zavedala in tudi s pomočjo helikopterja, ki je na vrh prinesel zastavo, izvedla. Seveda je šlo takrat za skrivnost, udeleženci tega dejanja, razen Janeza, do zadnjega niso vedeli, za kaj gre. Popoldne, 12. junija 1991, je slovenska zastava pred objektivom Joca Žnidaršiča (glej naslovno fotografijo) in pred kamerami RTV Slovenija prvič zaplapolala na našem najvišjem vrhu. 25. junija, ko je Slovenija razglasila samostojnost, so se posnetki na državni proslavi za zmeraj usedli v spomin in kolektivno zavest Slovencev, Triglav pa je dokončno postal nezamenljiv in glavni simbol slovenstva.

Olga, oskrbnica Aljaževega doma v Vratih, se vsega dobro spominja. Spomin je še kako živ, z njim pa tudi občutki, povezani z njim. Triglav zanjo je in ostaja močnejši simbol slovenstva od vseh ostalih. Vedela je za podvig mojstranskih reševalcev in nanje je še danes izjemno ponosna, pove. Mitja, oskrbnik Kovinarske koče v sosednji dolini, Krmi, je kratek in jedrnat. Povzame tisto, kar posluša ob svojem delu. Triglav je simbol vsega, kar je Slovenija.

Triglav je skozi vso zgodovino opazoval ljudi pod seboj. Zdaj jih kot osrednji simbol tudi predstavlja in upajmo, da bo zmerom tako. Pa tudi, da bomo tako njemu kot vsem tistim, ki so ga na to mesto povzdignili, znali izkazati zasluženo spoštovanje. Ko sem odhajal, me je ustavil eden izmed gornikov, ki je ujel delček našega pogovora. Ko sem mu pojasnil, za kaj gre, je s  samo nekaj besedami postavil piko na i vsemu tistemu, kar ste lahko slišali.

Triglav je simbol slovenstva. Za vsakega Slovenca je obveza, da gre nanj vsaj enkrat v življenju. To je slovenstvo. Zavest. In ko prideš na vrh, veš kje si doma.


08.05.2016

Ahil na Skirosu!

Ali je mogoče iz ene same notne zbirke, iz nekaj listov na papir ujete glasbe, sestaviti zgodbo? Kaj zgodbo! Rekonstruirati življenja in usode posameznikov, kraja in rodbine, ujete v vrtincu časa? Ignacij Attems, mlad plemič katerega rodbina je posedovala ogromna posestva na ozemlju današnje Slovenije, si je sredi osemnajstega stoletja v Rimu ogledal operno predstavo. In to je tudi edini pravi začetek zgodbe, ki jo v oddaji Sledi časa raziskuje Marko Radmilovič.


01.05.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.04.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.04.2016

Ponarejevalci denarja - od prostoročnega risanja do tiskarskega stroja

"Franc Rupnik se je izdajal za fotografa iz Celja, ki je iznašel nov način tiskanja brez črk. Skupaj z Jurijem Potočnikom sta se zanimala za ročni tiskarski stroj, ki je primeren za hitro razmnoževanje in tudi za tiskanje v barvah. V Potočnikovi navzočnosti je potem Rupnik kupil stroj za 25 tisoč jugoslovanskih kron in pri tem dejal, da ga bo uporabljal za izdelovanje razglednic." Tako je 16. junija leta 1926, med razpravo pred mariborskim porotnim sodiščem, pričal Stanko Detela, ravnatelj Mariborske tiskarne. Toda na tem tiskarskem stroju ni zlikovski dvojec nikoli tiskal razglednic, ampak ponarejene bankovce za 1000 lir ? Pripravlja: Dušan Berne


10.04.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.04.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


27.03.2016

Od poti sovraštva in smrti do poti miru

Vojaška psihologija uči, da potrebujejo sosednji narodi, ki so se zapletli v vojno, štiri rodove, da lahko spet začnejo normalno sobivati. Ker se nov rod odlikuje vsakih petindvajset let, to pomeni, da je za to potrebno sto let. Prav toliko časa mineva od izbruha prve svetovne vojne, prve totalne vojne v zgodovini človeštva. Toliko let mineva tudi od začetka soške fronte. No, eno leto več. Torej je že čas za sobivanje nekoč sprtih narodov.


20.03.2016

Most čez Dravo

Ob sodobnih razpravah posvečenim gradnji "drugega tira," bi ne bilo napačno priklicati v zavedanje ene najbolj junaških zgodb naše zgodovine. Južna žleznica in nje gradnja sta bili v programih našega radia že večkrat obdelani, zato se v Sledeh časa poglobljeno posvetimo enemu izmed mnogih detajlov na tej megalomanski progi. Ob mnogih ovirah na katere so naleteli graditelji, je bila kronski problem zagotovo prečkanje reke Drave v Mariboru. O železniškem mostu preko reke bo govorila oddaja Marka Radmiloviča s preprostim naslovom: "Most!"


13.03.2016

Stareslike

Stareslike - so spletna stran, kjer zagnani posamezniki, od leta 2010 objavljajo stare fotografije, dokumente in drugo gradivo, ki je povezano z območjem občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Pogosto pa objavljeni prispevki ponudijo tudi podatke za precej širše območje oziroma omogočijo, da posamezno zgodbo, dokument ali sliko primerjamo s podobnimi doma in tudi v tujini. Vsak dan objavijo vsaj en prispevek s fotografijo. V tem času so tako objavili več kot 2.400 prispevkov, njihovo spletno stran pa obišče vsaj 1.500 ljudi na dan, kar pomeni, da so v teh letih že krepko presegli 2 milijona obiskov. To nadvse zanimivo pobudo bomo spoznali v oddaji-Sledi časa, avtor: Milan Trobič


06.03.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


28.02.2016

Celjski strop – evropska umetnina polna ugank

Slovenija ni le dežela polna naravnih lepot in prečudovite kleti, ki jo sestavlja najmanj 11 tisoč jam. Je tudi dežela polna izjemnih umetniških del. Ko beseda nanese na Celjski strop, se začne pogovor o ugankah. Umetnina stara 400 let, ki se je ohranila deloma tudi po naključju. Verjetno gre za edini tak ohranjen strop na jugu in severu celine – Evrope. rva je že ta, koliko ljudi pri nas, tudi v Celju, ve za to izjemno evropsko umetnino? Gre namreč za enega izmed največjih biserov slovenske kulturne dediščine, ki pa je premalo znan. Celjski strop je približno 143 kvadratnih metrov velika poslikava stropa osrednje dvorane stare cesljske grofije. Vendar ne gre za poslikavo na strop, torej za fresko, gre za 11 slik s tempero na platno, ki so pritrjene na strop s pomočjo dekorativnih letev.


21.02.2016

Feniks na pogorišču Deželnega gledališča

Gledališča v glavnih mestih avstrijskih dežel so imenovali »deželna gledališča«, ljubljanskemu pa so  rekli tudi Stanovsko gledališče. Stavba Deželnega gledališča na Kongresnem trgu je bila zgrajena leta 1763, v mrzli februarski noči leta 1887, pa je pogorela do tal. Gasilci so si namreč med silovitim požarom prizadevali obvarovati predvsem sosednje hiše, pri čemer so morali zaradi zmrzali celo parno brizgalno polivati z vročo vodo. Poročevalec časnika Slovenski narod je potem med drugim zapisal: »Prizor je bil čarobno grozen. Kongresni trg je bil svetel kot po dnevu, frančiškanska in stolna cerkev, kakor tudi ljubljanski grad, svitili so se in žarili kakor v jutranji zarji.« Natančnega vzroka požara niso ugotovili, menda pa ga je povzročila pozabljena tleča cigara v eni izmed lož. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na njem zgradila stavbo današnje Slovenske filharmonije ... Zanimivo zgodbo o zgodovini hiše, kjer zdaj domuje Slovenska filharmonija in o dogajanjih za njenimi zidovi, bomo povedali v oddaji Sledi časa. Pripravlja: Dušan Berne


14.02.2016

‘Skala, divja skala, ti vedno nam boš vzor!’

Turistovski klub skala so ustanovili 2. februarja 1921. Bil je nekakšna alternativa Slovenskemu planinskemu društvu (SPD), saj je zagovarjal idejo elite – pa ne v smislu premožnosti ali družbenega ugleda. Skalaši, kakor so si pravili članice in člani, so zagovarjali idejo maloštevilnega, a izjemnega članstva. Iz njihovih vrst so izšli vrhunski smučarji, alpinisti, gorniki, gorski reševalci, fotografi, celo sankači. Zagovarjali so predanost svojemu klubu, poslanstvu le-tega in se zavzemali za visoka moralna načela. Nosili so prepoznavne značke s planiko v barvi slovenske trobojnice, imeli so celo svojo himno, katere refren se glasi: Skala, divja skala, kras gorenjskih gor. Skala, divja skala, ti vedno boš nam vzor. Trden kakor skala je slovenski rod, kvišku kakor skala vodi naša pot.


07.02.2016

Ponovitev domoljubja z Arsa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


31.01.2016

Sledi časa

Pečati imajo neprecenljivo zgodovinsko vrednost. Iz njih izvemo marsikaj o statusu posameznih družin do političnih razmer v takratni družbi. Pečat pomeni overovitev, poleg podpisa so s pečati in pričami potrdili resničnost zapisanega pravnega dejanja. Kako se je razvijal v zgodovini vse do današnje računalniške dobe, kakšna je njegova povezava z digitalnim podpisom in kako so z uporabo sodobnih tehnologij na strojni fakulteti v Ljubljani iz izvirnega pečata izdelali pečatnik nadvojvode Rudolfa IV. Habsburškega iz leta 1363 – o vsem tem smo govorili v oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved. Fotografija: Kopija konjeniškega pečata avstrijskega nadvojvode Rudolfa IV, vir. Dolenjski muzej


24.01.2016

Velikan pod Gorjanci-zgodba o IMV

V oddaji, ki jo pripravjla Milan Trobič, bomo spoznali enkratno zgodbo o nastanku in razvoju "dolenjskega velikana" avtomobilske tovarne IMV Novo mesto. Izjemen pogum, zagnanost in usmerjenost v razvoj, vseh tistih, ki so verjeli v prihodnost, je tlakovalo pot, ki se še ni končala. Namesto, da bi Dolenjsko poznali le po cvičku, zelju in klobasah, kot so želeli povojni oblastniki, je ta del naše države postal gonilo razvoja. Ta se kaže v podjetjih, ki so nastala iz nekdanjega IMV, to so Revoz, Adria Mobil, TPV in druga.


17.01.2016

Ženske na fronti - vojno reporterstvo in prva svetovna vojna

Med prvo svetovno vojno je večina žensk delovala na takoimenovanih domačih frontah . To pomeni, da so doma zamenjale svoje moške, ki so se borili in umirali na številnih bojiščih velike vojne. Najbližje prvim forntnim linijam so bile predvsem bolniške sestre, ki so delovale v številnih kampih Rdečega križa. Nekaj žensk, kot na primer Birtanka DorothyLawrence, so oblekle vojaško sukno, nekaj pa jih je tlakovalo pot vojnim dopisnicam. Za eno prvih vojnih poročevalk sicer velja Američanka Margaret Fuller , poročala je o vojaškem spopadu med Francijo in Rimsko republiko leta 1849 iz obdobja italijanskih združitvenih vojn. V veliki vojni pa so se uveljavile na primer Britanke in Američanke Corra Haris, Marguerita Higgins, Peggy Hull in na primer Nellie Bly. Med ženskami vojnimi poročevalkami pa ima posebo mesto Dunajčanka Alice Schalek, ki je bila edina članica avstro-ogrskega tiskovnega urada . Še več, bila je edina ženska, ki je poročala tudi iz prve frontne črte. Najprej v Srbiji in Črni gori, leta 1916 pa je preživela štiri mesece na soški fronti in poleg devetnajstih člankov napisala tudi knjigo, ki je izšla istega leta. Njeno delo in poročanje je rdeča nit Sledi časa, ki jih jepripravil Jurij Popov.


10.01.2016

Razstavljena zgodovina naše komunikacije

Najbolj kompleksna komunikacija je ena izmed temeljnih lastnosti človeške vrste, po kateri se ločujemo od drugih vrst našega planeta. Tudi zato, ker se ves čas spreminja, išče nove poti in sredstva ter sproža revolucije - male in velike. Zaradi pisem so se vojne začenjale in končevale. Telefonski klici so zapečatili usode milijonov. Elektronska sporočila so trend, ki je za zmeraj spremenil podobo komuniciranja tega sveta. Kako je Tehniški muzej Slovenije v nekaj sobah ujel duh časa, ki ga je pisala naša pošta in z njo povezane telekomunikacije, je v oddaji Sledi časa preverjal Jure K. Čokl.


03.01.2016

Sledi časa

Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki mu ni do doma in domovine. Večini že ob imenu Slovenija poskoči srce. Pa ne govorimo o pretiranih čustvih, ki rada uidejo čez rob, marveč o prvobitnih čustvih človeka. Ta določajo identiteto vsakogar in ga kot z dolgim nevidnim pajčolanom pripenjajo na skupnost iz katere izhaja. In ta pripetost oblikuje naš odnos do vsega, kar je družina, sorodstvo, rod in - družba. Za oddajo smo ob nedavni obletnici plebiscitarne odločitve za samostojno Slovenijo k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro.


27.12.2015

Obletnica osamosvojitve

23. decembra 1990 so Slovenci odločno in jasno povedali, da hočejo svojo državo. Od plebiscita, ki pomeni začetek rojstva samostojne in neodvisne Slovenije, mineva četrt stoletja. V Sledeh časa se bomo spomnili prelomnih dni pred 25 leti; tedanjih upov, hotenj, želja in sanj, pa tudi tega, kako je isti cilj združeval in vsaj za trenutek pometel z rivalstvi. Oddajo pripravlja Nika Benedik.


Stran 22 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov