Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Planina Pretovč, po sredi grebena navzgor je potekala fronta, ponekod so si bile AO in italijanske enote oddaljene 100 ponekod slabih 20 m
Na današnji dan leta 1915 se je prva svetovna vojna preselila tudi na naša današnja tla. Odprla se je soška fronta. Ta fronta je del celotne fronte med Italijo in Avstro-Ogrsko, ki se je vlekla od prelaza Stelvio (tromeja Italija, Švica, AO) do Tržaškega zaliva in je bila dolga 600 kilometrov.
Pogled na vrh Mrzlega Vrha
Italija je 23. maja popoldne napovedala Avstro-Ogrski državi vojno, ob polnoči pa je njena vojska prestopila mejo ob Soči in začela zavzemat svoje položaje. Pripadniki posebnih enot borsaljeri so Kobarid osvojili celo na kolesih in sicer brez enega samega strela.
Naš vodič Pavle Četrtič, v ozadju krnske vasi
V Kobarid je sicer ta vojska prišle prek obmejne vasi Jevšček na Livškem nad Kobaridom. Kot je bil začetek vojne skoraj miroljuben, pa se je že nekaj dni pozneje začel spopad za Mrzli Vrh, ki je trajal ves čas fronte torej vseh 29 mesecev (od leta 1915 do 1917). Tega bojišča se je oprijelo poimenovanje »ena izmed treh klavnic velike vojne«, poleg še Rdečega roba in Škabrijela pri Gorici.
Kaverna (previjalnica) in kapela, ki so jo v skalo pod vrhom zvrtale madžarske enote AO armade
Gre za strateško pomemben vrh za nadzorovanje pokrajine v soški dolini in Krnskega pogorja na eni strani ter Kolovrata in Matajurja na drugi strani. Kljub številnim napadom in številnim žrtvam, je vrh ves čas ostal v rokah avstro-ogrske armade.
Ostanki prve vojne uporabljeni kot dekoracija pri muzejskem objektu
Hrib je prepreden s kavernami in povezovalnimi rovi, strelskimi jarki in strojničnimi gnezdi, še danes pa je mogoče naleteti na ostanke granat, streliva in žičnih ovir.
Oltar v kapeli v rovu pod Mrzlim vrhom
V oddaji bomo s pomočjo Katje Roš (KS Livek), Željka Cimpriča (kobariški muzej) in Pavla Četrtiča (Fundacija poti miru) spoznali dogajanje prve dni odprtja fronte in številne male zgodbe, ki so del mozaika imenovanega prvega svetovna vojna v Posočju.
Spominska tabla posvečena vsem žrtvam Mrzlega Vrha (na vrhu)
Sloviti Kobariški muzej prve svetovne vojne, leta 1993 tudi evropski muzej leta
Žal poškodovana tabla Poti miru pri italijanskih kavernah pod vrhom Mrzlega Vrha
Italijanska kaverna in kasarna pod Mrzlim Vrhom
Koli in bodeča žica – zlovešči simboli dogajanja pred 100 leti
Še ne pogled na Mrzli Vrh iz doline
900 epizod
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Planina Pretovč, po sredi grebena navzgor je potekala fronta, ponekod so si bile AO in italijanske enote oddaljene 100 ponekod slabih 20 m
Na današnji dan leta 1915 se je prva svetovna vojna preselila tudi na naša današnja tla. Odprla se je soška fronta. Ta fronta je del celotne fronte med Italijo in Avstro-Ogrsko, ki se je vlekla od prelaza Stelvio (tromeja Italija, Švica, AO) do Tržaškega zaliva in je bila dolga 600 kilometrov.
Pogled na vrh Mrzlega Vrha
Italija je 23. maja popoldne napovedala Avstro-Ogrski državi vojno, ob polnoči pa je njena vojska prestopila mejo ob Soči in začela zavzemat svoje položaje. Pripadniki posebnih enot borsaljeri so Kobarid osvojili celo na kolesih in sicer brez enega samega strela.
Naš vodič Pavle Četrtič, v ozadju krnske vasi
V Kobarid je sicer ta vojska prišle prek obmejne vasi Jevšček na Livškem nad Kobaridom. Kot je bil začetek vojne skoraj miroljuben, pa se je že nekaj dni pozneje začel spopad za Mrzli Vrh, ki je trajal ves čas fronte torej vseh 29 mesecev (od leta 1915 do 1917). Tega bojišča se je oprijelo poimenovanje »ena izmed treh klavnic velike vojne«, poleg še Rdečega roba in Škabrijela pri Gorici.
Kaverna (previjalnica) in kapela, ki so jo v skalo pod vrhom zvrtale madžarske enote AO armade
Gre za strateško pomemben vrh za nadzorovanje pokrajine v soški dolini in Krnskega pogorja na eni strani ter Kolovrata in Matajurja na drugi strani. Kljub številnim napadom in številnim žrtvam, je vrh ves čas ostal v rokah avstro-ogrske armade.
Ostanki prve vojne uporabljeni kot dekoracija pri muzejskem objektu
Hrib je prepreden s kavernami in povezovalnimi rovi, strelskimi jarki in strojničnimi gnezdi, še danes pa je mogoče naleteti na ostanke granat, streliva in žičnih ovir.
Oltar v kapeli v rovu pod Mrzlim vrhom
V oddaji bomo s pomočjo Katje Roš (KS Livek), Željka Cimpriča (kobariški muzej) in Pavla Četrtiča (Fundacija poti miru) spoznali dogajanje prve dni odprtja fronte in številne male zgodbe, ki so del mozaika imenovanega prvega svetovna vojna v Posočju.
Spominska tabla posvečena vsem žrtvam Mrzlega Vrha (na vrhu)
Sloviti Kobariški muzej prve svetovne vojne, leta 1993 tudi evropski muzej leta
Žal poškodovana tabla Poti miru pri italijanskih kavernah pod vrhom Mrzlega Vrha
Italijanska kaverna in kasarna pod Mrzlim Vrhom
Koli in bodeča žica – zlovešči simboli dogajanja pred 100 leti
Še ne pogled na Mrzli Vrh iz doline
Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.
Prvi turški vpad se je zgodil pri Metliki leta 1408. Turke so sicer imenovali krvoločni psi, roparski ptiči, pa požigalci in divje svinje v vinogradu krščanstva.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Pred nekaj leti je skupina opernih zanesenjakov pričela iz pozabe obujati operno pevko Valerijo Heybal. Rojeno Kamničanko je osebno in z njim testno povezano umetniško življenje premetavalo iz operne hiše v operno hišo, iz mesta v mestu, dokler ni pod večer življenja pristala v Ljubljani. Njena zgodba pa ni le zgodba o umetniku, ki se sooča s poklicnimi izzivi, z branjenem svoje umetniške integritete, temveč tudi zgodba o nemirnem času, skozi katerega je morala tudi glasba, kot najbolj posvečena med vsemi umetnostmi v nemirnem dvajsetem stoletju. Več o usodi, vsaj med ljubitelji opere znameniti Slovenke, lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Sledi časa nas tokrat peljejo daleč v preteklost; v čas, ko je svet razlagala in življenje usmerjala mitologija. Ko so se takratni ljudje odločali za gradnjo novega objekta – predvsem večjega, kot sta most ali svetišče – se je bilo o tem treba posvetovati tudi z nadnaravnimi bitji, ki so naseljevala prostor, predviden za gradnjo. Da so ta bitja gradnjo dovolila in postavljenega niso rušila, so v zameno zahtevala žrtev, vzidano v temelje ali zidove novogradnje. Danes, ko se marsikdaj gradi vsepovprek, nas na to, da stavbe za trdnost in varnost nujno potrebujejo daritev, spominjajo le še dobro skriti drobci pripovedi, pesmi, šeg in navad.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
V zakladnicah nemške, avstrijske in slovenske literarne zapuščine je njenih 26 objavljenih in 32 pomembnejših, še ne objavljenih, žanrsko različnih proznih del.
Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistih dob očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom: »Iz vseh topov!«
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
izu dokumentarnih oddaj od 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija bomo tokrat dodali še eno. Osvetlili bomo namreč zelo zanimivo zgodovino Oddajnega centra Krvavec, ki se je na 1740-ih metrih nadmorske višine začela pisati že pred več kot šestimi desetletji. Toda prvo oddajanje televizijskega signala z najviše ležečega oddajnega centra v Sloveniji ni potekalo s sedanje lokacije, ampak iz starega planinskega doma na Krvavcu, kamor so Siemensov oddajnik prepeljali z Ljubljanskega gradu. »In ker leta 1957 na Krvavec še ni bila speljana cesta, smo oddajnik najprej z volovsko vprego prepeljali do Kriške planine, ga tam razstavili, potem pa kar v nahrbtnikih in koših znosili do planinskega doma,« lahko med drugim preberemo v spominih enega izmed pionirjev Oddajnega centra Krvavec…
Neveljaven email naslov
