Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja

14.08.2016


Izumrla tradicija voščenih figur v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični

V oddaji Sledi časa se bomo spomnili pri nas že pozabljenega običaja čaščenja deteta Jezusa, ki je bil po evropskih deželah zelo razširjen v 17. in 18. stoletju. Nanj nas spominja izjemna zbirka štiridesetih voščenih figur iz Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Gre za največjo tovrstno zbirko pri nas, ki je primerljiva s sorodnimi zbirkami po Evropi. Večino figur so muzeju med letoma 1990 in 1992 v hrambo zaupale škofjeloške uršulinke. V muzeju tako med drugim hranijo tudi dve kopiji svetovno znanega Jezuščka iz Prage. V oddaji  boste izvedeli kako je potekalo čaščenje deteta Jezusa na Slovenskem, zakaj je škofjeloški praški Jezušček tudi čudodelen ter kako so se v muzeju lotili zahtevnega konserviranja in restavriranja figur, da bi jim vrnili nekdanji sijaj.

Med 40 voščenimi baročnimi in poznobaročnimi figuricami, ki jih hranijo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, najbolj izstopa škofjeloški praški Jezušček (naslovna fotografija). Je najbolj podoben izvirniku, Milostnemu praškemu Jezuščku, ki ga hranijo v karmeličanski cerkvi v Pragi. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je izdelan iz voska. V notranjosti telesa je lesena palica, ki je figuri za oporo. Jezušček drži v levi roki vladarsko jabolko, z desno blagoslavlja. Trije prsti na desni roki so odlomljeni. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lasulja je iz naravnih las. Krona je oblikovana iz pozlačenih žičk, spletenih v cvetje, in okrašena z okrasnimi kamenčki iz barvnega stekla, z ornamenti listov, pletenih iz zlate in zelene svile okoli papirne osnove. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je oblečen je v pet oblačil. Vrhnja obleka je iz svile krem barve, ki jo krasi vezenina iz pozlačenih nitk in dekorativnih elementov v obliki grozdja, listov in klasja. Obrobljena je s čipko iz pozlačene nitke v obliki školjke. Čez ramena ima položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu, obrobljeno z enako čipko. Obleka in ogrinjalo sta v notranjosti podložena z rdečim impregniranim tekstilom. Pod zgornjo obleko je še belo krilo iz bombaža, ki je zavezano čez preprosto bombažno spodnjo obleko s čipko, pod njo pa je še obleka iz rjave svile brez čipke. Figura stoji v  pozlačeni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Omarica je bila po vsej verjetnosti izdelana leta 1842, ko so redovnice figuro praškega Jezuščka prestavile z glavnega oltarja na oltar sv. Valentina. Na zadnji notranji strani omarice sta bili nekdaj pritrjeni dve bidermajerski zapestnici iz čeških granatov. Jezuščku sta bili darovani v 19. stoletju. Ohranila se je le ena. Škofjeloški praški Jezušček je bil izdelan po vsej verjetnosti v Pragi v drugi polovici 18. stoletja. Ta kipec naj bi v škofjeloški uršulinski cerkvi častili že od leta 1769 dalje. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite s stakovi. Iz blaga so tudi noge in čeveljci. Glava in dlani so ulite iz voska. V spodnjem delu je Jezušček pritrjen na palico z lesenim podstavkom. V levi roki drži vladarsko jabolko, desna roka je spuščena ob telesu. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lica so rahlo tonirana. Na glavi ima novo lasuljo iz naravnih las. Krono iz medenine krasijo majhne dopasne upodobitve svetnikov. Jezušček je oblečen v tri oblačila. Vrhnja obleka je iz svetle svile, krasi jo rastlinski vzorec z močno reliefno konturo in lazurno poslikavo. Čez ramena je položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu. Okoli vratu vidimo ovratnik iz pozlačenih resic. Spodnja obleka in krilo sta iz belega bombaža. Krilo je obrobljeno s čipko. Na verižici iz umetnih bisernih jagod visi novejši križec. Jezušček stoji v črni leseni omarici s steklenimi vratci in steklenima stranicama. Ozadje je prelepljeno z belo tapeto, okrašeno z zlatimi zvezdicami. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Jezušček je v celoti iz voska. Okoli ledij je povit z belim blagom in široko čipko. Oči ima narisane, glavo mu obdaja nimb iz pozlačene žičke. Leži na blazinici iz rumene in modre svile. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo Marije je v celoti izdelano iz lesa. Iz voska so le glava in dlani. Marija sedi na preprostem podstavku, v naočju drži mrtvega Jezusa. Glavo je sklonila proti sinu, čez ramena ji padajo dolgi lasje. Glavo ima prekrito s črnim pajčolanom. Lasulja iz naravnih las je prvotna. Obraz je izdelan izredno natančno. Oči so steklene, obrvi, ustnice so naslikane. Na glavi ima krono, oblikovano iz pozlačenih in posrebrenih kovinskih žičk, pritrjenih na papirnato osnovo. Oblečena je v črno svileno obleko, okrašeno z bogato svileno vezenino. Okoli vratu jo krasi čipka v obliki školjke iz pozlačene niti. Pod gornjo obleko je preprosta bela bombažna obleka, ki je ob vratu in na rokavih obrobljena z belo čipko. Verižica, na kateri visi medaljon, je iz čeških granatov. Iz češkega granata sta tudi zapestnici. Sedem mečev žalosti je iz pobarvanega papirja. Jezus, ki leži v njenem naročju, je v celoti iz voska. Njegovo golo izmučeno telo, polno krvavih ran, prekriva le opasica iz belega bombaža v ledvenem delu. Marija z mrtvim Jezusom v naročju sedi v leseni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Ozadje omarice prekriva temen bleščeč dekorativni papir. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite z blagom. Iz voska je le glava, prekrivajo jo naravni lasje. Oči so steklene. Obrobe oči, obrvi, nosne luknjice in ustnice so naslikane, lica so tonirana. Marija je povita – z rokami ob telesu – v belo blago s tremi zlatimi trakovi. Leži v leseni omarici, s stekleno prednjo stranjo. Položena je na posteljo, oblikovano iz svetlejšega kartona. Prednjo stran postelje krasijo Marijin monogram in rastlinska dekoracija. Ob telesu so ohranjeni cvetovi, izdelani iz blaga. Pod glavo, ki je položena na manjšo blazino, vidimo zlate žarke iz papirja. Notranjost omarice je polepljena s temnejšim papirjem. Zadnjo notranjo stran krasijo srebrne papirnate zvezdice, na krajših stranicah omarice sta dodani nalepki dveh angelčkov. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)


Sledi časa

910 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja

14.08.2016


Izumrla tradicija voščenih figur v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični

V oddaji Sledi časa se bomo spomnili pri nas že pozabljenega običaja čaščenja deteta Jezusa, ki je bil po evropskih deželah zelo razširjen v 17. in 18. stoletju. Nanj nas spominja izjemna zbirka štiridesetih voščenih figur iz Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Gre za največjo tovrstno zbirko pri nas, ki je primerljiva s sorodnimi zbirkami po Evropi. Večino figur so muzeju med letoma 1990 in 1992 v hrambo zaupale škofjeloške uršulinke. V muzeju tako med drugim hranijo tudi dve kopiji svetovno znanega Jezuščka iz Prage. V oddaji  boste izvedeli kako je potekalo čaščenje deteta Jezusa na Slovenskem, zakaj je škofjeloški praški Jezušček tudi čudodelen ter kako so se v muzeju lotili zahtevnega konserviranja in restavriranja figur, da bi jim vrnili nekdanji sijaj.

Med 40 voščenimi baročnimi in poznobaročnimi figuricami, ki jih hranijo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, najbolj izstopa škofjeloški praški Jezušček (naslovna fotografija). Je najbolj podoben izvirniku, Milostnemu praškemu Jezuščku, ki ga hranijo v karmeličanski cerkvi v Pragi. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je izdelan iz voska. V notranjosti telesa je lesena palica, ki je figuri za oporo. Jezušček drži v levi roki vladarsko jabolko, z desno blagoslavlja. Trije prsti na desni roki so odlomljeni. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lasulja je iz naravnih las. Krona je oblikovana iz pozlačenih žičk, spletenih v cvetje, in okrašena z okrasnimi kamenčki iz barvnega stekla, z ornamenti listov, pletenih iz zlate in zelene svile okoli papirne osnove. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je oblečen je v pet oblačil. Vrhnja obleka je iz svile krem barve, ki jo krasi vezenina iz pozlačenih nitk in dekorativnih elementov v obliki grozdja, listov in klasja. Obrobljena je s čipko iz pozlačene nitke v obliki školjke. Čez ramena ima položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu, obrobljeno z enako čipko. Obleka in ogrinjalo sta v notranjosti podložena z rdečim impregniranim tekstilom. Pod zgornjo obleko je še belo krilo iz bombaža, ki je zavezano čez preprosto bombažno spodnjo obleko s čipko, pod njo pa je še obleka iz rjave svile brez čipke. Figura stoji v  pozlačeni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Omarica je bila po vsej verjetnosti izdelana leta 1842, ko so redovnice figuro praškega Jezuščka prestavile z glavnega oltarja na oltar sv. Valentina. Na zadnji notranji strani omarice sta bili nekdaj pritrjeni dve bidermajerski zapestnici iz čeških granatov. Jezuščku sta bili darovani v 19. stoletju. Ohranila se je le ena. Škofjeloški praški Jezušček je bil izdelan po vsej verjetnosti v Pragi v drugi polovici 18. stoletja. Ta kipec naj bi v škofjeloški uršulinski cerkvi častili že od leta 1769 dalje. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite s stakovi. Iz blaga so tudi noge in čeveljci. Glava in dlani so ulite iz voska. V spodnjem delu je Jezušček pritrjen na palico z lesenim podstavkom. V levi roki drži vladarsko jabolko, desna roka je spuščena ob telesu. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lica so rahlo tonirana. Na glavi ima novo lasuljo iz naravnih las. Krono iz medenine krasijo majhne dopasne upodobitve svetnikov. Jezušček je oblečen v tri oblačila. Vrhnja obleka je iz svetle svile, krasi jo rastlinski vzorec z močno reliefno konturo in lazurno poslikavo. Čez ramena je položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu. Okoli vratu vidimo ovratnik iz pozlačenih resic. Spodnja obleka in krilo sta iz belega bombaža. Krilo je obrobljeno s čipko. Na verižici iz umetnih bisernih jagod visi novejši križec. Jezušček stoji v črni leseni omarici s steklenimi vratci in steklenima stranicama. Ozadje je prelepljeno z belo tapeto, okrašeno z zlatimi zvezdicami. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Jezušček je v celoti iz voska. Okoli ledij je povit z belim blagom in široko čipko. Oči ima narisane, glavo mu obdaja nimb iz pozlačene žičke. Leži na blazinici iz rumene in modre svile. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo Marije je v celoti izdelano iz lesa. Iz voska so le glava in dlani. Marija sedi na preprostem podstavku, v naočju drži mrtvega Jezusa. Glavo je sklonila proti sinu, čez ramena ji padajo dolgi lasje. Glavo ima prekrito s črnim pajčolanom. Lasulja iz naravnih las je prvotna. Obraz je izdelan izredno natančno. Oči so steklene, obrvi, ustnice so naslikane. Na glavi ima krono, oblikovano iz pozlačenih in posrebrenih kovinskih žičk, pritrjenih na papirnato osnovo. Oblečena je v črno svileno obleko, okrašeno z bogato svileno vezenino. Okoli vratu jo krasi čipka v obliki školjke iz pozlačene niti. Pod gornjo obleko je preprosta bela bombažna obleka, ki je ob vratu in na rokavih obrobljena z belo čipko. Verižica, na kateri visi medaljon, je iz čeških granatov. Iz češkega granata sta tudi zapestnici. Sedem mečev žalosti je iz pobarvanega papirja. Jezus, ki leži v njenem naročju, je v celoti iz voska. Njegovo golo izmučeno telo, polno krvavih ran, prekriva le opasica iz belega bombaža v ledvenem delu. Marija z mrtvim Jezusom v naročju sedi v leseni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Ozadje omarice prekriva temen bleščeč dekorativni papir. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite z blagom. Iz voska je le glava, prekrivajo jo naravni lasje. Oči so steklene. Obrobe oči, obrvi, nosne luknjice in ustnice so naslikane, lica so tonirana. Marija je povita – z rokami ob telesu – v belo blago s tremi zlatimi trakovi. Leži v leseni omarici, s stekleno prednjo stranjo. Položena je na posteljo, oblikovano iz svetlejšega kartona. Prednjo stran postelje krasijo Marijin monogram in rastlinska dekoracija. Ob telesu so ohranjeni cvetovi, izdelani iz blaga. Pod glavo, ki je položena na manjšo blazino, vidimo zlate žarke iz papirja. Notranjost omarice je polepljena s temnejšim papirjem. Zadnjo notranjo stran krasijo srebrne papirnate zvezdice, na krajših stranicah omarice sta dodani nalepki dveh angelčkov. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)


30.10.2016

Sledi časa

Bitka za ohranitev dediščine se v glavnem še zmeraj bije po muzejih, izza pultov predavalnic, ali pri nepregledni množici navdušenih zbirateljev. Počasi pa se vzpostavlja tudi drugačen pogled na dediščino. Že pred leti so pričeli predvsem v Skandinaviji s tako imenovano eksperimentalno arheologijo. Dogodke in dosežke globoko v preteklosti so pričeli fizično ponavljati in na tak način tudi vrednotiti. Postavljanje recimo srednjeveških stavb ali celo plovil, s katerimi so se odpravljali tudi preko oceana, je povzročilo pravo revolucijo v zanimanju za pozabljene tehnologije in posledično obrti, ki so jih poznali in implementirali naši predniki. V Sloveniji smo na tem področju šele na začetku poti, a spremenjen odnos predvsem do oživljanja pozabljenih obrti, se počasi kaže že tudi pri nas. O tem in še o čem bo govorila oddaja Sledi časa, ki jo pripravlja Marko Radmilovič.


23.10.2016

Spolnost na frontah I. svetovne vojne

V Arhivu Republike Slovenije hranijo prepis tako imenovanega Jegličevega dnevnika, v katerem lahko med drugim preberemo: "Od vseh strani se čuje o nemoralnosti naših oficirjev: dobro jedo in pijejo, pa z ženskami nesramno žive. Mnogo je sifilističnih in marsikateri se sam nalašč okuži, da mu na fronto ni treba." V časopisnem članku z naslovom "Pozdrav iz domovine našim vojakom na bojišču" pa piše: "Blagohotna svarila moralnih avtoritet, ki so bila slehernemu vojaku velikega habsburškega imperija polagana na srce, da naj ob junaškem zavračanju zunanjega sovražnika na meji enako zavzeto odbija tudi zavratne in skrivne napade spolne nevarnosti, so bila zaman." O tem, kako je čoln morale nasedel na čereh velike svetovne vojne in kakšno je bilo spolno vedenje avstroogrskih vojakov med prvo svetovno vojno, bomo govorili v Sledeh časa. Avtor: Dušan Berne


16.10.2016

50 let radijske zgodovine

Velikokrat utemeljeno dejstvo pravi, da življenja brez zgodovine ni. Na tak ali drugačen način ter na tej ali neki drugi ravni se nas dotika vsak dan in njen vpliv na naš vsakdan je večji, kot se morda tega zavedamo. Navsezadnje je tako pomembna, da se je razvila do najvišje stopnje znanosti. Kot vsak družbeni pojav, tudi zgodovina pozna svoje pozitivne in negativne plati. Ker je tako pomembna, razširjena in seveda uporabna, je navzoča tudi na naših radijskih valovih in to vse od radijske premiere 1.septembra leta 1928 naprej. V zgoščeni in vsakodnevni obliki pa se je usidrala na naš program pred petdesetimi leti. Poleg vseh drugih oblik seveda. Takrat smo začeli objavljati oddajo NA DANAŠNJI DAN, ki je najstarejša vsakodneva oddaja naše radijsko hiše. Vsak dan jo objavljamo ob 12.05 in traja približno pet minut, v povprečju pa omeni pet pomembnih dogodkov in ljudi, ki so vezani na tekoči datum. Vsako leto torej objavimo po 364 ali 365 tovrstnih oddaj. Oddaja je imela zanimivo pot od svojega nastanka do današnjega dne, ko jo pripravlja in ureja Pavle Jakopič, prvi "vremenko" TV Ljubljana (danes Slovenija), od njenega samega začetka 11. oktobra leta 1958. Kaj vse je zgodovina, na kakšen način smo jo predstavljali in jo predtavljamo danes, koliko zanimivih in nenavadnih dejstev smo odkrili in objavili, kako zanimivo je poslušanje starih radijskih posnetkov in tako naprej. Oddaja Sledi časa, pripravlja jo Jurij Popov, bo tako na poseben način ovrednotila eno izmed pomembnih in pogosto spregledanih funkcij naše radijske hiše, hranjenje zvočnega arhiva naše mlade dežele in naroda, ki mu je ta dežela dom. Tudi to je zgodovina. Pripravlja: Jurij Popov


09.10.2016

Lokostrelstvo-od prvobitnosti do prestiža

Lokostrelstvo je za nekatere "prestižen šport", za druge pa čisto navadna športna dejavnost, ki zahteva veliko potrpežljivosti, vztrajnosti in discipline. Vendar ves ta trud poplačajo trenutki, ko se človek zlije z lokom in odkrije svojo prvobitnost. Ko se tetivi zares posvetiš, ne odnehaš več. Tak zanesenjak je tudi Marjan Podržaj, ki se je začel ukvarjati z različnimi športi že v zgodnji mladosti, v 70-ih letih prejšnjega stoletja pa ga je "zastrupilo" lokostrelstvo in tako je že od leta 1977 član lokostrelske reprezentance, najprej v nekdanji skupni državi, danes v samostojni Sloveniji. Toda v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, ne bomo govorili o njegovih izjemnih uspehih, ampak predvsem o njegovi zbirki lokov, ki je od začetka septembra 2016 postavljena kot stalna razstava v Parku vojaške zgodovine v Pivki.


02.10.2016

O urah ali kako se človek prilagaja stroju

Je človek gospodar časa ali je čas njegov gospodar? V oddaji Sledi časa se bomo posvetili uram in urarski obrti, ki počasi izumira. Pogledali bom globoko v zgodovino k sončnim uram in se prestavili v sedanjost k atomski uri, ki jo imamo tudi v Sloveniji. Zgodovino si bomo razložili s pomočjo ur, ki so bile sprva dragocen, znanstveni instrument, ki so ga znali uporabljati le redki posamezniki, kasneje pa so ure vse bolj začele oblikovati življenje slehernega posameznika. In tako se že več stoletij človek prilagaja stroju, ki ga je sam ustvaril. Po sledeh časa se je odpravila Petra Medved.


25.09.2016

Ljudsko zdravilstvo -Vid Strgar Fida

Ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini, predvsem na Solčavskem, ima bogato tradicijo, saj je bilo to področje naše domovine, od nekdaj nekako odmaknjeno od glavnih prometnih povezav in velikih mestnih središč. Zato so se morali ljudje sami spopadati z boleznimi, tako s svojimi, kot z boleznimi svojega največjega bogastva - živine. Pri tem so uporabljali tako zdravilne rastline, minerale in druge snovi, kot tudi zagovore, uroke, molitve in ne nazadnje magične prakse. V oddaji Sledi časa bomo spoznali enega najbolj prepoznavnih zdravilcev v Solčavi, Vida Strgarja - Fido, ki skoraj sto let po smrti še vedno buri duhove. Spomin nanj je ohranjen v ustnem izročilu, tega zdravilca pa lahko vsaj malo spoznamo, če obiščemo Fidov gaj, etnološko zbirko, ki so jo leta 2012 odprli v gostišču Jože Firšt v Solčavi. Avtor oddaje je Milan Trobič.


18.09.2016

Krošnjarstvo na Slovenskem

Da bi pomagal krajem, ki so jih prizadeli turški vpadi, je avstrijski cesar Friderik III. Habsburški že leta 1492 izdal tako imenovani krošnjarski patent, ki je, sicer večkrat posodobljen, ostal v veljavi do konca monarhije in celo v obdobju med obema vojnama. S to listino je Kočevarjem dovolil izvažati živino, doma izdelano platno in lesene predmete po vseh deželah monarhije. Sčasoma pa so krošnjarji postali mali trgovci, ki so po znižanih cenah kupovali drobno galanterijsko blago pri velikih trgovcih, si oprtali na ramena krošnjo oziroma leseno ogrodje, v katerem so prenašali svojo "robo", in jo skušali na sejmih in s prodajo od vrat do vrat čim dražje prodati. Zgodovino krošnjarstva pri nas bomo osvetlili v Sledeh časa. Pripravlja: Dušan Berne


11.09.2016

Zgodba, preveč fantastična, da bi ji verjel

Tokratna oddaja se pričenja tam, kjer se je ena prejšnjih končala. Bilo je leta nazaj. Marko Radmilovič je obiskal mlin na potoku Kozarici pod Resevno v občini Šentjur. Z lastnikom sta bila pri koncu pogovora se poslavljala. Tik preden je pomahal v pozdrav, je videl na steni mlina nad strugo zarisano črto. Ker je že videl znamenja, s katerimi v glavnem nesrečni lastniki označijo najvišji vodostaj vodotoka, je le vprašujoče pogledal lastnika. »To je iz avgusta leta 1898, ko so v Šentrupertu pokopali župnika!« In nato mu je povedal zgodbo, preveč fantastično da bi ji v celoti verjel.


04.09.2016

Kavarniški večeri - stoti po vrsti

Kultura mora med ljudi, so si mislili ljubitelji umetniškega ustvarjanja zbrani v dveh kulturnih društvih, enem v Žalcu in drugem na Vranskem. Umentost ni sama sebi namen, saj je potreba po ustvarjanju organsko vezana na potrebo po predstavljanju. Kar je napisano, kar je narisano, kar je uglasbeno, skratka vse, kar je ustvarjeno in samo diši po umetnosti v ožjem pomenu besede, mora biti videno ali slišano, zaznano s človeškimi očmi in čutili. S takšno temeljno mislijo v podzavesti so se rodili Kavarniški večeri v spodnji Savinjski dolini, ki potekajo že skoraj desetletje. Prvi je bil septembra leta 2007 v kavarni na Vranskem, stoti, ki se ga je udeležil tudi Jurij Popov in tam posnel oddajo Sledi časa, pa avgusta tega leta v dvorcu Novo Celje. Vmes so bili kavarniški večeri še na dveh lokacijah in kmalu se bodo spet selili, kar ni nič hudega, le da ne ugasnejo. Kakšen je značaj teh kavarniških večerov? Predvsem niso smrtno resni in filozofsko globokoumni. Oblikovalci teh večerov vedno zdruižijo tri ali vsaj dve različni umetnosti, literaturo in glasbo na primer, ali še likovno umetnost zraven in jo ponudijo ljudem, ki so prišli v kavarno na kavico, vino ali pivo in klepet. Zraven lahko slišijo še dela kantavtorjev in umetnikov pisane besede, si ogledajo skulpture, slike ali grafike raznih ustvarjalcev in to je to. Z umetniki lahko povsem nenačrtno preživijo zanimiv večer, ki vsem in vsakomur posebaj prinese nekaj dobrega. Kultura namreč ne boli, vsaj večinoma ne.


28.08.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


21.08.2016

OROŽJE IN OKLEPI NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE

Zbiranje orožja in vojaške opreme ima zelo dolgo tradicijo ter uživa prestižno mesto tudi v muzealstvu. Temu v prid govori tudi podatek, da so v ljubljanskem Deželnem muzeju v poznem 19. stoletju začeli sestavljati inventurni popis muzejskega fonda prav z orožjem. Po številu, pestrosti in kakovosti primerkov je zbirka orožja Narodnega muzeja Slovenije najpomembnejša pri nas. Med gradivom izstopa več zaokroženih skupin: bodala, sablje, meči, starejše in novejše strelno orožje. Meč iz zgodnjega 15. stoletja iz struge Ljubljanice, plaščni oklep iz Nurnberga, pištola poprnica in samurajski oklep so samo nekateri izmed izjemnih primerkov, ki jih bomo spoznali, ko bomo šli po sledeh zbirke orožja Narodnega muzeja Slovenije. Oddajo pripravlja Bojan Leskovec.


07.08.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


31.07.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.07.2016

Utrinki iz zgodovine tenisa na Slovenskem

»Dama se lahko udeleži partije, ako so ji bili predstavljeni vsi udeležniki. Gospodom, ki nimajo tenisove obleke, je dovoljeno igrati brez suknjiča. Srajca ne sme biti prepotena, ampak popolnoma čista. Dame naj nosijo kratka krila in športne čevlje ter naj gledajo še pri tako razvneti igri, da so mične in dostojne. Zato naj ne delajo prevelikih skokov in naj ne zvijajo preveč telesa.« Te napotke je leta 1932 objavil Domači vedež, mi pa se bomo na našem potepanju po zgodovini tenisa na Slovenskem ustavili že vsaj v letu 1897, ko je dal pisatelj Ivan Tavčar na svojem posestvu na Visokem zgraditi prvo igrišče za tenis.


17.07.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.07.2016

Grand hotel Adelsberg

Na mestu, kjer danes stoji dijaški dom Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, je nekoč stal slavni Grand hotel Adelsberg. Zgradili so ga pred 140 leti in je bil eden najimenitnejših hotelov svojega časa na Kranjskem, primerljiv s Parkhotelom Mallnar na Bledu, hotelom St. Johann v Bohinju ter Grandhotelom Union v Ljubljani. Hotel z imenitnim parkom z alejo kostanjev so propagirali kot zračne toplice, v turističnih vodnikih Thomasa Cooka ga je bilo moč najti že na tretji strani, celo pred švicarskimi hoteli. Zato ni čudno, da so si ga za svoje bivanje poleg bogatih Tržačanov izbirali tudi Francozi, Angleži, Američani in drugi. Razvoj hotela je šel z roko v roki z razvojem turizma v Postojnski jami. Hotel so obiskovale tudi kronane glave, denimo švedski kralj, slovel pa je tudi po izvrstni francoski kuhinji. Prva svetovna vojna prinese začetek konca slavnih hotelskih let, petične turiste zamenjajo visoki častniki, saj se v hotelu naseli poveljstvo soške fronte. Spomine na grand hotel, ki ga več ni bomo obudili v oddaji Sledi časa, ki jo pripravlja Bojan Leskovec.


03.07.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


26.06.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


19.06.2016

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 21 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov