Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja

14.08.2016


Izumrla tradicija voščenih figur v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični

V oddaji Sledi časa se bomo spomnili pri nas že pozabljenega običaja čaščenja deteta Jezusa, ki je bil po evropskih deželah zelo razširjen v 17. in 18. stoletju. Nanj nas spominja izjemna zbirka štiridesetih voščenih figur iz Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Gre za največjo tovrstno zbirko pri nas, ki je primerljiva s sorodnimi zbirkami po Evropi. Večino figur so muzeju med letoma 1990 in 1992 v hrambo zaupale škofjeloške uršulinke. V muzeju tako med drugim hranijo tudi dve kopiji svetovno znanega Jezuščka iz Prage. V oddaji  boste izvedeli kako je potekalo čaščenje deteta Jezusa na Slovenskem, zakaj je škofjeloški praški Jezušček tudi čudodelen ter kako so se v muzeju lotili zahtevnega konserviranja in restavriranja figur, da bi jim vrnili nekdanji sijaj.

Med 40 voščenimi baročnimi in poznobaročnimi figuricami, ki jih hranijo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, najbolj izstopa škofjeloški praški Jezušček (naslovna fotografija). Je najbolj podoben izvirniku, Milostnemu praškemu Jezuščku, ki ga hranijo v karmeličanski cerkvi v Pragi. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je izdelan iz voska. V notranjosti telesa je lesena palica, ki je figuri za oporo. Jezušček drži v levi roki vladarsko jabolko, z desno blagoslavlja. Trije prsti na desni roki so odlomljeni. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lasulja je iz naravnih las. Krona je oblikovana iz pozlačenih žičk, spletenih v cvetje, in okrašena z okrasnimi kamenčki iz barvnega stekla, z ornamenti listov, pletenih iz zlate in zelene svile okoli papirne osnove. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je oblečen je v pet oblačil. Vrhnja obleka je iz svile krem barve, ki jo krasi vezenina iz pozlačenih nitk in dekorativnih elementov v obliki grozdja, listov in klasja. Obrobljena je s čipko iz pozlačene nitke v obliki školjke. Čez ramena ima položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu, obrobljeno z enako čipko. Obleka in ogrinjalo sta v notranjosti podložena z rdečim impregniranim tekstilom. Pod zgornjo obleko je še belo krilo iz bombaža, ki je zavezano čez preprosto bombažno spodnjo obleko s čipko, pod njo pa je še obleka iz rjave svile brez čipke. Figura stoji v  pozlačeni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Omarica je bila po vsej verjetnosti izdelana leta 1842, ko so redovnice figuro praškega Jezuščka prestavile z glavnega oltarja na oltar sv. Valentina. Na zadnji notranji strani omarice sta bili nekdaj pritrjeni dve bidermajerski zapestnici iz čeških granatov. Jezuščku sta bili darovani v 19. stoletju. Ohranila se je le ena. Škofjeloški praški Jezušček je bil izdelan po vsej verjetnosti v Pragi v drugi polovici 18. stoletja. Ta kipec naj bi v škofjeloški uršulinski cerkvi častili že od leta 1769 dalje. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite s stakovi. Iz blaga so tudi noge in čeveljci. Glava in dlani so ulite iz voska. V spodnjem delu je Jezušček pritrjen na palico z lesenim podstavkom. V levi roki drži vladarsko jabolko, desna roka je spuščena ob telesu. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lica so rahlo tonirana. Na glavi ima novo lasuljo iz naravnih las. Krono iz medenine krasijo majhne dopasne upodobitve svetnikov. Jezušček je oblečen v tri oblačila. Vrhnja obleka je iz svetle svile, krasi jo rastlinski vzorec z močno reliefno konturo in lazurno poslikavo. Čez ramena je položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu. Okoli vratu vidimo ovratnik iz pozlačenih resic. Spodnja obleka in krilo sta iz belega bombaža. Krilo je obrobljeno s čipko. Na verižici iz umetnih bisernih jagod visi novejši križec. Jezušček stoji v črni leseni omarici s steklenimi vratci in steklenima stranicama. Ozadje je prelepljeno z belo tapeto, okrašeno z zlatimi zvezdicami. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Jezušček je v celoti iz voska. Okoli ledij je povit z belim blagom in široko čipko. Oči ima narisane, glavo mu obdaja nimb iz pozlačene žičke. Leži na blazinici iz rumene in modre svile. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo Marije je v celoti izdelano iz lesa. Iz voska so le glava in dlani. Marija sedi na preprostem podstavku, v naočju drži mrtvega Jezusa. Glavo je sklonila proti sinu, čez ramena ji padajo dolgi lasje. Glavo ima prekrito s črnim pajčolanom. Lasulja iz naravnih las je prvotna. Obraz je izdelan izredno natančno. Oči so steklene, obrvi, ustnice so naslikane. Na glavi ima krono, oblikovano iz pozlačenih in posrebrenih kovinskih žičk, pritrjenih na papirnato osnovo. Oblečena je v črno svileno obleko, okrašeno z bogato svileno vezenino. Okoli vratu jo krasi čipka v obliki školjke iz pozlačene niti. Pod gornjo obleko je preprosta bela bombažna obleka, ki je ob vratu in na rokavih obrobljena z belo čipko. Verižica, na kateri visi medaljon, je iz čeških granatov. Iz češkega granata sta tudi zapestnici. Sedem mečev žalosti je iz pobarvanega papirja. Jezus, ki leži v njenem naročju, je v celoti iz voska. Njegovo golo izmučeno telo, polno krvavih ran, prekriva le opasica iz belega bombaža v ledvenem delu. Marija z mrtvim Jezusom v naročju sedi v leseni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Ozadje omarice prekriva temen bleščeč dekorativni papir. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite z blagom. Iz voska je le glava, prekrivajo jo naravni lasje. Oči so steklene. Obrobe oči, obrvi, nosne luknjice in ustnice so naslikane, lica so tonirana. Marija je povita – z rokami ob telesu – v belo blago s tremi zlatimi trakovi. Leži v leseni omarici, s stekleno prednjo stranjo. Položena je na posteljo, oblikovano iz svetlejšega kartona. Prednjo stran postelje krasijo Marijin monogram in rastlinska dekoracija. Ob telesu so ohranjeni cvetovi, izdelani iz blaga. Pod glavo, ki je položena na manjšo blazino, vidimo zlate žarke iz papirja. Notranjost omarice je polepljena s temnejšim papirjem. Zadnjo notranjo stran krasijo srebrne papirnate zvezdice, na krajših stranicah omarice sta dodani nalepki dveh angelčkov. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)


Sledi časa

910 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja

14.08.2016


Izumrla tradicija voščenih figur v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični

V oddaji Sledi časa se bomo spomnili pri nas že pozabljenega običaja čaščenja deteta Jezusa, ki je bil po evropskih deželah zelo razširjen v 17. in 18. stoletju. Nanj nas spominja izjemna zbirka štiridesetih voščenih figur iz Muzeja krščanstva na Slovenskem v Stični. Gre za največjo tovrstno zbirko pri nas, ki je primerljiva s sorodnimi zbirkami po Evropi. Večino figur so muzeju med letoma 1990 in 1992 v hrambo zaupale škofjeloške uršulinke. V muzeju tako med drugim hranijo tudi dve kopiji svetovno znanega Jezuščka iz Prage. V oddaji  boste izvedeli kako je potekalo čaščenje deteta Jezusa na Slovenskem, zakaj je škofjeloški praški Jezušček tudi čudodelen ter kako so se v muzeju lotili zahtevnega konserviranja in restavriranja figur, da bi jim vrnili nekdanji sijaj.

Med 40 voščenimi baročnimi in poznobaročnimi figuricami, ki jih hranijo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, najbolj izstopa škofjeloški praški Jezušček (naslovna fotografija). Je najbolj podoben izvirniku, Milostnemu praškemu Jezuščku, ki ga hranijo v karmeličanski cerkvi v Pragi. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je izdelan iz voska. V notranjosti telesa je lesena palica, ki je figuri za oporo. Jezušček drži v levi roki vladarsko jabolko, z desno blagoslavlja. Trije prsti na desni roki so odlomljeni. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lasulja je iz naravnih las. Krona je oblikovana iz pozlačenih žičk, spletenih v cvetje, in okrašena z okrasnimi kamenčki iz barvnega stekla, z ornamenti listov, pletenih iz zlate in zelene svile okoli papirne osnove. Čudodelni škofjeloški praški Jezušček je oblečen je v pet oblačil. Vrhnja obleka je iz svile krem barve, ki jo krasi vezenina iz pozlačenih nitk in dekorativnih elementov v obliki grozdja, listov in klasja. Obrobljena je s čipko iz pozlačene nitke v obliki školjke. Čez ramena ima položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu, obrobljeno z enako čipko. Obleka in ogrinjalo sta v notranjosti podložena z rdečim impregniranim tekstilom. Pod zgornjo obleko je še belo krilo iz bombaža, ki je zavezano čez preprosto bombažno spodnjo obleko s čipko, pod njo pa je še obleka iz rjave svile brez čipke. Figura stoji v  pozlačeni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Omarica je bila po vsej verjetnosti izdelana leta 1842, ko so redovnice figuro praškega Jezuščka prestavile z glavnega oltarja na oltar sv. Valentina. Na zadnji notranji strani omarice sta bili nekdaj pritrjeni dve bidermajerski zapestnici iz čeških granatov. Jezuščku sta bili darovani v 19. stoletju. Ohranila se je le ena. Škofjeloški praški Jezušček je bil izdelan po vsej verjetnosti v Pragi v drugi polovici 18. stoletja. Ta kipec naj bi v škofjeloški uršulinski cerkvi častili že od leta 1769 dalje. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite s stakovi. Iz blaga so tudi noge in čeveljci. Glava in dlani so ulite iz voska. V spodnjem delu je Jezušček pritrjen na palico z lesenim podstavkom. V levi roki drži vladarsko jabolko, desna roka je spuščena ob telesu. Oči so steklene, obrvi, obroba oči, nosne luknjice in ustnice so poslikane. Lica so rahlo tonirana. Na glavi ima novo lasuljo iz naravnih las. Krono iz medenine krasijo majhne dopasne upodobitve svetnikov. Jezušček je oblečen v tri oblačila. Vrhnja obleka je iz svetle svile, krasi jo rastlinski vzorec z močno reliefno konturo in lazurno poslikavo. Čez ramena je položeno ogrinjalo v obliki ožjega pasu. Okoli vratu vidimo ovratnik iz pozlačenih resic. Spodnja obleka in krilo sta iz belega bombaža. Krilo je obrobljeno s čipko. Na verižici iz umetnih bisernih jagod visi novejši križec. Jezušček stoji v črni leseni omarici s steklenimi vratci in steklenima stranicama. Ozadje je prelepljeno z belo tapeto, okrašeno z zlatimi zvezdicami. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Jezušček je v celoti iz voska. Okoli ledij je povit z belim blagom in široko čipko. Oči ima narisane, glavo mu obdaja nimb iz pozlačene žičke. Leži na blazinici iz rumene in modre svile. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo Marije je v celoti izdelano iz lesa. Iz voska so le glava in dlani. Marija sedi na preprostem podstavku, v naočju drži mrtvega Jezusa. Glavo je sklonila proti sinu, čez ramena ji padajo dolgi lasje. Glavo ima prekrito s črnim pajčolanom. Lasulja iz naravnih las je prvotna. Obraz je izdelan izredno natančno. Oči so steklene, obrvi, ustnice so naslikane. Na glavi ima krono, oblikovano iz pozlačenih in posrebrenih kovinskih žičk, pritrjenih na papirnato osnovo. Oblečena je v črno svileno obleko, okrašeno z bogato svileno vezenino. Okoli vratu jo krasi čipka v obliki školjke iz pozlačene niti. Pod gornjo obleko je preprosta bela bombažna obleka, ki je ob vratu in na rokavih obrobljena z belo čipko. Verižica, na kateri visi medaljon, je iz čeških granatov. Iz češkega granata sta tudi zapestnici. Sedem mečev žalosti je iz pobarvanega papirja. Jezus, ki leži v njenem naročju, je v celoti iz voska. Njegovo golo izmučeno telo, polno krvavih ran, prekriva le opasica iz belega bombaža v ledvenem delu. Marija z mrtvim Jezusom v naročju sedi v leseni omarici s steklenimi vratci in steklenimi stranicami. Ozadje omarice prekriva temen bleščeč dekorativni papir. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)

Telo figure je izdelano iz bombažne osnove, povite z blagom. Iz voska je le glava, prekrivajo jo naravni lasje. Oči so steklene. Obrobe oči, obrvi, nosne luknjice in ustnice so naslikane, lica so tonirana. Marija je povita – z rokami ob telesu – v belo blago s tremi zlatimi trakovi. Leži v leseni omarici, s stekleno prednjo stranjo. Položena je na posteljo, oblikovano iz svetlejšega kartona. Prednjo stran postelje krasijo Marijin monogram in rastlinska dekoracija. Ob telesu so ohranjeni cvetovi, izdelani iz blaga. Pod glavo, ki je položena na manjšo blazino, vidimo zlate žarke iz papirja. Notranjost omarice je polepljena s temnejšim papirjem. Zadnjo notranjo stran krasijo srebrne papirnate zvezdice, na krajših stranicah omarice sta dodani nalepki dveh angelčkov. (Vir: knjiga Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure v Slovenskem verskem muzeju)


26.02.2023

Zakaj smučk ne poimenujemo s skandinavskim izrazom ski?

Ob vsesplošnem navdušenju ob svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki prvič poteka pri nas v Sloveniji, v Planici, se bomo vprašali, zakaj se naša smučarska terminologija tako razlikuje od izrazov, ki jih za smučanje in smučke uporabljajo drugi narodi. Odgovor je jasen: zaradi bloškega smučanja, ki ga bomo spoznali v prihodnjih minutah v oddaji Sledi časa. In čeprav bloško smučanje, sodobno smučanje in smučarski skoki v Planici nimajo veliko skupnih točk, so vseeno povezani … O smučanju, bloškem in sodobnem torej, v oddaji Sledi časa.


19.02.2023

Celjski listini

V Pokrajinskem muzeju v Celju so ob 650. obletnici drugega povišanja Žovneških/Celjskih v grofe Celjske odprli novo razstavo z naslovom Žovneški postanejo grofje Celjski avtorja mag. Damirja Žeriča. Na razstavi so postavili v ospredje pomembni listini iz 14. stoletja, o prvem in drugem povišanju. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova knjiga avtorja razstave z istoimenskim naslovom. Kot poudarjajo v muzeju, je zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, pozneje grofih in knezih Celjskih, zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, kar jih je imelo matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju. Več v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.


12.02.2023

Kapucinski toti

Humor in satira sredi terorja V zadnjih letih in mesecih sledimo povečanju tako zanimanja kot tudi produkcije humornih in satiričnih vsebin. Pa ne le v medijih. Cvetijo komiki, gledališke predstave in televizijske serije, ki življenje obravnavajo z manj resne plati. Ali je to reakcija na usodnost in dramatičnost našega trenutka? Teoretiki odgovarjajo z da, hkrati pa si zelo težko razložijo, da humor in satira ne ponikneta niti takrat, ko je umrljivemu človeku najtežje… Oddaja Sledi časa nas vodi v čas pred približno osmimi desetletji, ko je bilo slovenstvo obsojeno na izginotje, a so se kljub temu posamezniki, v najtežjih mogočih okoliščinah, šalili.


05.02.2023

Praznik kulture, praznik države

Sledi časa s primerom Prešernovega dne razgrinjajo različne vidike razumevanja tega, kako se državni prazniki vzpostavljajo, kako se ohranjajo in kakšno vlogo imajo za vse nas - člane državnih skupnosti.


29.01.2023

Idrijski meščani

V Mestnem muzeju v Idriji so leta 2016 pripravili občasno razstavo- Dame in čipke, ki je dala širši vpogled v meščanski sloj prebivalstva; ki ga do tedaj v izrazito delavskem, rudarskem mestu niso raziskovali. Sledilo je terensko delo kustosinj, ki sta dobili podatke od dedičev nekdanjih meščanskih družin, saj nekateri še vedno hranijo pravo bogstvo pisnih podatkov in tudi osebnih predmetov. Poleg tega sta veliko informacij oziroma pisnih virov o idrijskih meščanih pridobili iz fondov idrijske enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Tako se je občasna razstava spremenila v del stalne razstave, ki jo krasijo predmeti, pisni viri in številne fotografije. Več o idrijskih meščanih v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič. .


20.01.2023

Do popolnosti sistematizirano življenje dr. Ivana Turka

Dr. Ivan Turk je bil dolgoletni profesor računovodstva na ljubljanski ekonomski fakulteti in eden najpomembnejših slovenskih ekonomistov preteklega stoletja, ki pa ni bil ravno pogosto v središču naših pogledov: po eni verjetno strani zaradi svojega zelo strogega, zaprtega in odljudnega značaja, po drugi pa zaradi za marsikoga na videz dolgočasne vede, s katero se je ukvarjal. Življenje tega izjemno nenavadnega znanstvenika, ki se je s povsem neverjetno zagnanostjo, preciznostjo in sistematično lotil vsakega področja - od mladostnega igranja violine in viole, kasnejšega oblikovanja slovenske in jugoslovanske računovodske vede, pa celo do predpisovanja najmanjših podrobnosti v vsakdanjem življenju lastne družine - nam bosta v tokratnih Sledeh časa pomagala predstaviti njegova doktoranda, dolgoletna sodelavca in prijatelja: dr. Slavka Kavčič, ki je z Ivanom Turkom delala na Ekonomski fakulteti, ter direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar, ki je z njim sodeloval predvsem v okviru svoje institucije. Pred mikrofonom pa gostimo tudi soavtorja biografije Ivana Turka z naslovom Od viole do pisalnega stroja, od not do kontov, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka.


15.01.2023

Skrivnost Dolge njive

Teme iz druge svetovne vojne so v najrazličnejših dokumentarnih medijih priljubljene še danes. Predvsem gre za velikanski, globalen spopad, ki je ob tragediji vsega človeštva prinesel tudi mnoga drobna junaštva ali pa osebne tragedije, ki so se tkale v spomine posameznikov, njihovih družin ali pa celih narodov. Ker pa je bilo dogajanje tako široko razvejeno, so mnogi dogodki vegavemu človeškemu spominu ušli, uradna zgodovinska znanost pa se enostavno z vso materijo, tudi po osmih desetletjih, ni sposobna spopasti. Zato so nekatere zgodbe iz vojnega časa ostale nepovedane in eno izmed njih, kolikor to dopušča radijski medij, razkrijemo v oddaji Sledi časa. Gre za skrivnost Dolge njive oziroma zavezniško pomoč iz zraka.


08.01.2023

Geološka zbirka Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani

V naslednje pol ure se bomo vrnili v daljno preteklost in poskušali razumeti, kaj nam pripovedujejo kamnine. Obiskali bomo eno pomembnejših naravoslovnih zbirk v Sloveniji – Geološko zbirko Oddelka za geologijo, ki je razstavljena v stavbi Montanistika, v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Zbirka zajema približno 25.000 vzorcev mineralov, kamnin, rud, fosilov, stratigrafskih vzorcev in kostnega gradiva. Kako je zbirka nastala, kakšen pomen ima in kaj je njeno poslanstvo, je v oddaji Sledi časa poizvedovala Petra Medved.


01.01.2023

Lileki, zamrla oblika lutk iz ljudske dediščine

Že kar nekaj let je minilo od takrat, ko so lutkovni umetniki Mini teatra v Ljubljani na oder postavili predstavo Tinček Petelinček. Pred premiernim dogodkom 9. januarja 2004 so zapisali, da bodo v njej uporabili ročne lutke, ki jim pravimo lileki. Navajajo, da je etnolog Niko Kuret, raziskovalec predliterarnih oblik in ljudskega gledališča, opisal te tradicionalne ljudske lutke kot “tipično slovensko-kajkavsko lutkovno gledališče”. Izvirne slovenske lileke (lutke strašila) so po večini uporabljali na tradicionalnih šaljivih sejmih ali na poročnih in drugih slavjih. Oživitev lilekov nima primere v evropskem lutkarstvu, zato so takrat avtorji te predstave zanikali trditev, da naj Slovenija ne bi imela dediščine v lutkarstvu. Več o slabo preučenih lilekih izveste v oddaji Sledi časa. Gost je Robert Waltl.


25.12.2022

Gondola na Sveto goro

Žičniške naprave že dolgo niso popularne samo na smučiščih. Povedano drugače; smučišča so njihovo prvotno uporabo celo zakamuflirala, saj je po svetu veliko zgodnjih gondol vozilo prav do svetišč, kamor še danes prevažajo na stotine turistov ali vernikov. Pa še nekaj se je zgodilo medtem. Sodobni »mega polisi«, ki se dušijo v prometni brezizhodnosti, so se začeli zavedati ekološke brezmadežnosti, odlične izrabe prostora in neinvazivnosti za javni prostor, ki jo ponujajo žičniške naprave. Po mnogih svetovnih velemestih množično gradijo gondole, ki tako nimojo več samo turistično-rekreacijskega poslanstva. Postajajo del javnega transporta in če kaj, je prihodnost zelene mobilnosti v zraku pod napetimi jeklenicami … Sledi časa gredo z gondolo na Sveto goro, sprevodnik je Marko Radmilovič.


27.11.2022

Ljubljanski derbi

Da je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, je teza tistih, ki so prepričani, da so najpomembnejše ne-postranske stvari na svetu vsakovrstne vojne, politika, država, družba in podobno. Velika večina ljudi tega planeta bi brez dvoma raje sedela na stadionih ali se sama podila za žogo, kot pa bila žrtev najrazličnejših usodnih dogajanj. Nogomet je torej najpomembnejša bistvena stvar na svetu in tisti, ki to negirajo iz verski, ideoloških ali humanitarnih razlogov, so že zdavnaj v manjšini. V času svetovnega prvenstva je prav, da se na zgodovino nogometa uzremo tudi v oddaji, ki sledi času. Tokrat se bo zgodilo nekaj neverjetnega, saj se bo Marko Radmilovič, navijač Maribora, poglobil v poetično zgodovino ljubljanskega nogometa.


20.11.2022

Grad Kamen

Eden večjih gradov na Gorenjskem danes sicer le še v razvalinah stoji na začetku doline Draga, na koncu vasi Begunje na Gorenjskem. A vendar sta veličina in pomembnost gradu Kamen in njegovih lastnikov še vedno navzoči, Lambergarje pa slavijo celo ljudske pesmi. Preteklost in skrivnosti iz kamna in na kamnu zgrajenega gradu, ki se prvič kot bivališče plemičev omenja v 12. stoletju, bomo razkrivali v oddaji Sledi časa.


13.11.2022

Gastronomija v času, globalno in lokalno ter primeri na znamkah

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


06.11.2022

Nepalska šola

Z znanjem do zvezd je naslov knjige, ki jo je ob 40. obletnici ustanovitve slovenske šole za nepalske gorske vodnike v Nepalu v Manangu pod Anapurnami izdala Planinska založba Planinske zveze Slovenije. Urednica knjige Mojca Volkar Trobevšek je izbrala tak naslov zaradi dvojnega pomena, ki ga prinaša. Na eni strani pomeni, da so slovenski inštruktorji in zdravniki v šoli za gorske vodnike usposobili domačine, da so lahko s tem znanjem preživeli. Tako so postali gorski vodniki, nekateri celo z mednarodnimi licencami, to pa je pripomoglo tudi k razcvetu nepalskega gospodarstva. Na drugi strani pa je naslov tudi parafraza knjige Vikija Grošlja Do prvih zvezd, v kateri opisuje vzpon na Everest. Leta 2021 je namreč nepalski odpravi uspelo doseči vrh K2 pozimi in polovica teh alpinistov se je izobrazila v slovenski šoli za gorske vodnike. Tako je šola dosegla dvoje, razširila je znanje in navdušila Nepalce za vrhunski alpinizem ter osvajanje zanje svetih himalajskih vrhov. Izjemni dosežek slovenske šole za gorske vodnike v Nepalu bomo spoznali v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.


30.10.2022

Janez Žiga Valentin Popovič, naš premalo znani rojak

Ko Slovenci ali iščemo ali poskušamo promovirati svojo identiteto, pogosto stavimo na napačne konje. Oziroma vse premalo izkoriščamo studence naše samobitnosti, ki so ostali pozabljeni v preteklosti. Ker davnina pripoveduje zgodbe veliko bolj skopo od bleščave sedanjosti, se namesto k tradiciji prepogosto oziramo h plehkosti vsakdana. A prav preteklost nam lahko pomaga najti v nas tisto samozavest, ki nas bo končno popeljala na pot razvoja in prosperitete. Tako za Janeza Žigo Valentina Popoviča na Slovenskem ni slišala živa duša. Razen nekaj posvečenih raziskovalcev in nekaj navdušenih prebivalcev Arclina pri Vojniku. V Sledeh časa, ki jih je pripravil Marko Radmilovič, bo o tem nenavadnem znanstveniku prve polovice 18. st. slišalo še poslušalstvo Prvega programa Radia Slovenija.


23.10.2022

Pokopališča kot zgodovinski vir

Tokratna oddaja Sledi časa bo v pogovoru z raziskovalko vojaških pokopališč, doktorico Petro Svoljšak, postregla z razmislekom o tem, kako na pokopališča, nagrobnike in spominska obeležja gleda zgodovinopisje ter kako jih uporablja kot pomožni vir za razumevanje preteklih in sodobnih družbenih razmerij, identitet in ideologij. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


16.10.2022

Celjske antične freske

Celje se ponaša z bogato kulturno dediščino, ki sega v tako rekoč vsa zgodovinska obdobja. Poleg obdobja celjskih grofov, pozneje knezov se vse bolj razkriva tudi izjemna antična dediščina rimskega mesta Celeia-Keleia. Kako bogato je bilo to mesto, kažejo tudi antične freske, ki so jih odkrili v letih 2016 in 2017 ob prenovi muzejskega trga v Celju. Takrat so pod ostalinami srednjeveške hiše, ki je v pisnih virih poznana kot tako imenovani »Schreibhaus« gospodarsko poslopje, ki je spadalo k palači oziroma knežjemu dvoru, našli presenetljivo dobro ohranjene rimske ostaline. Med njimi tudi ostanke rimske vile ali domusa, kjer so jih presenetile bogate stenske in stropne poslikave. Več o tem pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.


09.10.2022

Gluhi kipar Ivan Štrekelj

Na robu ljubljanskega Tivolija in Rožne doline stoji Spomenik talcem. Malokdo ve, da je to delo gluhega kiparja Ivana Štreklja, ki je ustvarjal v kamnu, žgani glini, lesu, mavcu in bronu. Upodabljal je predvsem dekliške, redkeje moške figure. Ustvarjal je v Švicariji – ljubljanskem Montparnassu, veliko njegovih del pa je izgubljenih ali uničenih. V današnji oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved, bomo spoznali življenje in delo kiparja Ivana Štreklja, ki je deloval v svetu umetnosti – kiparstvu, ki je bilo njegova največja ljubezen, in svetu tišine, kajti gluhota ga je zaznamovala za vse življenje.


02.10.2022

»Anton Korošec je bil človek, ki je mislil politično, živel politično in deloval politično.«

Letos mineva 150 let od rojstva Antona Korošca: najvplivnejšega slovenskega politika prve polovice 20. stoletja in – temu verjetno ne bi oporekali niti njegovi politični nasprotniki – enega najbolj pragmatičnih in spretnih politikov v naši zgodovini nasploh: človeka, ki je svoje življenje resnično scela posvetil političnemu udejstvovanju.


18.09.2022

Kdo se boji sodobnega plesa?

Sodobni ples ima v Sloveniji bogato zgodovino. Vzporedno z baletom se je začel razvijati po prvi svetovni vojni, ko so v Ljubljani ustanovili dve nacionalno pomembni instituciji: Univerzo in Slovensko narodno gledališče s tremi delovnimi enotami: Dramo, Opero in Baletom. V različnih časovnih obdobjih so razvoj sodobnega plesa zaznamovali številni vrhunski umetniki in umetnice, prav posebno mesto pa pripada Kseniji Hribar, ki je s svojimi izkušnjami, nabranimi v tujini, pustila velik pečat pri profesionalizaciji sodobnega plesa pri nas. Prava zakladnica znanja s tega področja je Rok Vevar, ki je tudi skrbnik bogate zbirke gradiv, zbranih v Začasnem plesnem arhivu. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov