Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sledi časa

22.01.2017


Leto 1917 se kaže na mnogih bojiščih prve svetovne vojne kot prelomno leto, kot leto, ki je napovedovalo, da se bo vojna morala kmalu končati. Razdejanje na frontah in v zaledju je bilo veliko, vse več ljudi je umiralo, bodisi v bojih bodisi zaradi bolezni ali pomankanja, gospodarstva vpletenih dežel so propadala, vse manj je bilo bojne vneme in vse več je bilo vprašanj, zakaj se sploh pobijamo? Sledili so upori in dezerterstva. To velja tudi za soško fronto. Leto 1917 je namreč zaključno leto te fronte, dolge približno 600 kilomentrov, od tega jo je 90 potekalo prek današnjenga slovenskega ozemlja. Toda pred koncem je morala fronta še zadnjič močno in nesmisleno zakrvaveti, močneje kot v prvih dveh letih. Leta 1917 so Italijani sprožili še zadnji dve od svojih enajstih ofenziv (10. in 11.), avstro-ogrska vojska pa svojo prvo oziroma 12. po vrsti, imenovano tudi čudež pri Kobaridu, ki je pravzaprav pomenila konec soške fronte oziroma njen preboj. Med deseto ofenzivo so Italijani osvojili nekaj malega avstro-ogrskega ozemlja in ko so mislili, da je ofenzive konec, so jih avstro-ogski vojaki pregnali z večine osvojenega ozemelja v enem samem protinapadu. To je bila še ena ofenziva, ki nikomur ni prinesla skoraj nič »dobička«, na obeh straneh pa približno 40 tisoč mrtvih in približno 150 tisoč ranjenih. Toda to še ni bil vrh nesmiselnega umiranja na soški fronti leta 1917. Tega je prinesla 11. ofenziva, tudi ofenziva na Škabrijel oziroma goro smrti. Ta bitka je potekala od 17. avgusta do 15. septembra in velja za najhujšo, najbolj krvavo bitko kadarkoli na slovenskih tleh. Na obeh straneh je v dobrih treh tednih padlo približno 50 tisoč vojakov (40 tisoč italijanskih), ranjenih, pogrešanih in obolelih pa je bilo približno 200 tisoč ljudi. Na goro so topovi obeh strani izstrelili več kot 50 ton smrtonosnega tovora. Pravijo, da tisti vojaki, ki niso bili ubiti ali ranjeni, da so gotovo zblazneli. Dober mesec pozneje, 24. oktobra leta 1917 pa se je začela zadnja, oziroma 12. soška ofenziva ali bitka. Sporžila jo je avsrto-ogrska vojska ob pomoči nemške in predvsem tudi z uporabo bojnih plinov. Komaj tri dni po začetku ofenzive je poveljstvo italijanske vojske ukazalo svoji armadi popolni umik, za reko Piavo, dobrih 50 kilometrov stran od frontne črte. Tako se je končala soška fronta, ki je trajala 29. Mesecev ali 888 dni in je zahtevala več kot milijon mrtvih, ranjenih, pogrešanih, da o razdejanju sploh ne govorimo.


Sledi časa

901 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Sledi časa

22.01.2017


Leto 1917 se kaže na mnogih bojiščih prve svetovne vojne kot prelomno leto, kot leto, ki je napovedovalo, da se bo vojna morala kmalu končati. Razdejanje na frontah in v zaledju je bilo veliko, vse več ljudi je umiralo, bodisi v bojih bodisi zaradi bolezni ali pomankanja, gospodarstva vpletenih dežel so propadala, vse manj je bilo bojne vneme in vse več je bilo vprašanj, zakaj se sploh pobijamo? Sledili so upori in dezerterstva. To velja tudi za soško fronto. Leto 1917 je namreč zaključno leto te fronte, dolge približno 600 kilomentrov, od tega jo je 90 potekalo prek današnjenga slovenskega ozemlja. Toda pred koncem je morala fronta še zadnjič močno in nesmisleno zakrvaveti, močneje kot v prvih dveh letih. Leta 1917 so Italijani sprožili še zadnji dve od svojih enajstih ofenziv (10. in 11.), avstro-ogrska vojska pa svojo prvo oziroma 12. po vrsti, imenovano tudi čudež pri Kobaridu, ki je pravzaprav pomenila konec soške fronte oziroma njen preboj. Med deseto ofenzivo so Italijani osvojili nekaj malega avstro-ogrskega ozemlja in ko so mislili, da je ofenzive konec, so jih avstro-ogski vojaki pregnali z večine osvojenega ozemelja v enem samem protinapadu. To je bila še ena ofenziva, ki nikomur ni prinesla skoraj nič »dobička«, na obeh straneh pa približno 40 tisoč mrtvih in približno 150 tisoč ranjenih. Toda to še ni bil vrh nesmiselnega umiranja na soški fronti leta 1917. Tega je prinesla 11. ofenziva, tudi ofenziva na Škabrijel oziroma goro smrti. Ta bitka je potekala od 17. avgusta do 15. septembra in velja za najhujšo, najbolj krvavo bitko kadarkoli na slovenskih tleh. Na obeh straneh je v dobrih treh tednih padlo približno 50 tisoč vojakov (40 tisoč italijanskih), ranjenih, pogrešanih in obolelih pa je bilo približno 200 tisoč ljudi. Na goro so topovi obeh strani izstrelili več kot 50 ton smrtonosnega tovora. Pravijo, da tisti vojaki, ki niso bili ubiti ali ranjeni, da so gotovo zblazneli. Dober mesec pozneje, 24. oktobra leta 1917 pa se je začela zadnja, oziroma 12. soška ofenziva ali bitka. Sporžila jo je avsrto-ogrska vojska ob pomoči nemške in predvsem tudi z uporabo bojnih plinov. Komaj tri dni po začetku ofenzive je poveljstvo italijanske vojske ukazalo svoji armadi popolni umik, za reko Piavo, dobrih 50 kilometrov stran od frontne črte. Tako se je končala soška fronta, ki je trajala 29. Mesecev ali 888 dni in je zahtevala več kot milijon mrtvih, ranjenih, pogrešanih, da o razdejanju sploh ne govorimo.


29.07.2018

Iz vseh topov

Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistega obdobja očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra leta 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom Iz vseh topov!


22.07.2018

Na pranger ga dajmo!

Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.


15.07.2018

Verska vojna na stari celini

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


08.07.2018

Hidroelektrarna Fala na Dravi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.07.2018

Cerkev svetega Cirila in Metoda

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.06.2018

Dr. Josip Kotnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.06.2018

Vzpon, ki je postavil temelje slovenski identiteti

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.06.2018

Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.06.2018

Templjarji na Slovenskem

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.


27.05.2018

Potovanje na Severni rtič

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.05.2018

Štehvanje

Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.


13.05.2018

Trdovratne korenine strahu pred Turki

Prvi turški vpad se je zgodil pri Metliki leta 1408. Turke so sicer imenovali krvoločni psi, roparski ptiči, pa požigalci in divje svinje v vinogradu krščanstva.


06.05.2018

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.04.2018

Operna pevka Valerija Heybal

Pred nekaj leti je skupina opernih zanesenjakov pričela iz pozabe obujati operno pevko Valerijo Heybal. Rojeno Kamničanko je osebno in z njim testno povezano umetniško življenje premetavalo iz operne hiše v operno hišo, iz mesta v mestu, dokler ni pod večer življenja pristala v Ljubljani. Njena zgodba pa ni le zgodba o umetniku, ki se sooča s poklicnimi izzivi, z branjenem svoje umetniške integritete, temveč tudi zgodba o nemirnem času, skozi katerega je morala tudi glasba, kot najbolj posvečena med vsemi umetnostmi v nemirnem dvajsetem stoletju. Več o usodi, vsaj med ljubitelji opere znameniti Slovenke, lahko slišite v tokratni oddaji.


22.04.2018

Naravovarstvo od Valvasorja do Unesca

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


15.04.2018

Dajte zgradbi, kar je zgradbinega

Sledi časa nas tokrat peljejo daleč v preteklost; v čas, ko je svet razlagala in življenje usmerjala mitologija. Ko so se takratni ljudje odločali za gradnjo novega objekta – predvsem večjega, kot sta most ali svetišče – se je bilo o tem treba posvetovati tudi z nadnaravnimi bitji, ki so naseljevala prostor, predviden za gradnjo. Da so ta bitja gradnjo dovolila in postavljenega niso rušila, so v zameno zahtevala žrtev, vzidano v temelje ali zidove novogradnje. Danes, ko se marsikdaj gradi vsepovprek, nas na to, da stavbe za trdnost in varnost nujno potrebujejo daritev, spominjajo le še dobro skriti drobci pripovedi, pesmi, šeg in navad.


08.04.2018

Sedem desetletij Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.04.2018

Čigava je Alma Karlin?

V zakladnicah nemške, avstrijske in slovenske literarne zapuščine je njenih 26 objavljenih in 32 pomembnejših, še ne objavljenih, žanrsko različnih proznih del.


25.03.2018

Iz vseh topov

Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistih dob očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom: »Iz vseh topov!«


18.03.2018

Habsburška nostalgija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


Stran 16 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov