Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dalmatinske neveste, Dalmatinke, so mnogim brkinskim domačijam, ki so bile obsojene na propad prinesle življenje.
Brkini! Kako nenavadno, a hkrati domače zveni to ime. Marsikdo je namreč že slišal za izvrstna brkinska jabolka in drugo sadje, ali pa za znameniti brkinski slivovec. Nekdo drug povezuje Brkine z izseljevanjem, opuščenimi hišami in prepišnimi borjači – dvorišči, spet tretjega navdušujejo slikoviti zaselki in vasi. Nekaj pa je zagotovo, ta pokrajina vas ne bo pustila hladnih. Poleg številnih zgodb, ki so tkale podobo življenja in časa, so v teh krajih potekale tudi zelo intimne usode, ki so marsikje rešile brkinske družine in domačije. To so večkulturne zakonske zveze, ko so se brkinski fantje poročali z dekleti iz Dalmacije. Ta dekleta so raziskovalci poimenovali dalmatinske neveste in o njih bomo govorili v oddaji Sledi časa.
Na začetku si lahko zastavimo zelo težko vprašanje. Kako naj v teh neprijaznih časih predstavimo posameznico, ki prihaja iz drugega kulturnega okolja in s poroko trajno spremeni svoj način življenja? Takšno vprašanje sem si zastavljal tudi sam, ko sem iskal sogovornike za današnjo oddajo. To se je zdelo misija nemogoče, saj bi s svojimi vprašanji javno izpostavili intimo posameznice, izpostavil bi njeno družino in sorodnike. Hladnih tušev je bilo kar nekaj, dokler mi raziskovalka Tanja Grilj Lukač, ki je o dalmatinskih nevestah napisala diplomsko nalogo, ni uredila stika z dvema gospema, ki sta bili pripravljeni stopiti pred mikrofon.
Raziskovalci, pa tudi javnost s terminom dalmatinske neveste označujejo priseljenke iz Dalmacije, ki so v obdobju od 60. let preteklega stoletja do razpada skupne države Jugoslavije prihajale v Brkine in se tu poročale z brkinskimi fanti. V desetletjih po drugi svetovni vojni so namreč brkinske zakonske zveze doživele usoden rez. Brkinska dekleta so se zaradi rasti industrializacije v večjih središčih začela izseljevati ne samo v domača mesta, ampak tudi v tujino. Tako so brkinski fantje izgubili morebitne kandidatke za poroko, ki so jih nadomestili z dekleti iz zadrskega zaledja na Hrvaškem, nam je povedala Tanja Grilj Lukač. Tanja je v uvodu v svojo diplomsko nalogo med drugim zapisala:
"Pripovedi, izpovedi in doživljaji Brkincev me kot domačinko spremljajo in zanimajo od otroških let. Diplomska naloga je predstavljala priložnost, da postanejo predmet preučevanja. Ob razmišljanju, čigave zgodbe naj raziščem, sem pomislila na dalmatinske prišlekinje, ki so kot žene, matere, gospodinje, kmetice in delavke nadomeščale odhajajoče Brkinke in v prazne hiše vnašale življenje."
Začetek procesa poročanja jugoslovanskih mladenk v ilirskobistriško občino sega v 60. leta preteklega stoletja. Darinka Dekleva, pionirka proučevanja dalmatinsko-brkinskih zakonov, je ob pregledovanju občinskih poročnih knjig ugotovila, da je v obdobju od 1960 do 1994 v Ilirsko Bistrico in okoliška naselja ženitno migriralo 125 Hrvatic, Bosank in Srbkinj; 11 Dalmatink iz zadrskega zaledja, vključenih v raziskavo, obravnavano v članku, se je v središče Brkinov poročilo v letih 1966–1982. Čas njihovega prihoda sovpada s splošnim pojavom. Vilma Malečkar, druga proučevalka tovrstnih zakonskih zvez namreč ugotavlja, da se je prvo dekle iz okolice Zadra omožilo na periferno območje Ilirske Bistrice v letu 1964. Obravnavane
poroke so bile najštevilnejše v drugi polovici 60. in 80. let. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Ženitno polje med Brkini in Dalmacijo je pričelo izginjati z razpadom Jugoslavije – z vojnimi razmerami, nastankom dveh držav, dvojih državljanstev, z vzpostavitvijo meje in uvedbo potnih listov. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Usode dalmatinskih nevest so bile zelo različne, od tega, da so jih v novem okolju dobrodušno sprejeli in jih popolnoma vzeli za svoje, do tega, da so bile žrtve nasilja in da so zelo trpele. Zato je razumljivo, da te svojih zgodb ne želijo razkriti. To pa ne pomeni, da Dušanka in Stoja nista imeli težav in da zato lažje govorita javno. Življenje je takšno, kot je, z vsemi vzponi in padci, ki sta jih imeli in jih še imata tudi naši sogovornici. Toda vse preizkušnje jima niso vzele dobrodušnega poguma in odprtosti, zato sta ponosni na to, kar sta in še bosta preživeli. Naj jima to vedno uspeva!
910 epizod
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Dalmatinske neveste, Dalmatinke, so mnogim brkinskim domačijam, ki so bile obsojene na propad prinesle življenje.
Brkini! Kako nenavadno, a hkrati domače zveni to ime. Marsikdo je namreč že slišal za izvrstna brkinska jabolka in drugo sadje, ali pa za znameniti brkinski slivovec. Nekdo drug povezuje Brkine z izseljevanjem, opuščenimi hišami in prepišnimi borjači – dvorišči, spet tretjega navdušujejo slikoviti zaselki in vasi. Nekaj pa je zagotovo, ta pokrajina vas ne bo pustila hladnih. Poleg številnih zgodb, ki so tkale podobo življenja in časa, so v teh krajih potekale tudi zelo intimne usode, ki so marsikje rešile brkinske družine in domačije. To so večkulturne zakonske zveze, ko so se brkinski fantje poročali z dekleti iz Dalmacije. Ta dekleta so raziskovalci poimenovali dalmatinske neveste in o njih bomo govorili v oddaji Sledi časa.
Na začetku si lahko zastavimo zelo težko vprašanje. Kako naj v teh neprijaznih časih predstavimo posameznico, ki prihaja iz drugega kulturnega okolja in s poroko trajno spremeni svoj način življenja? Takšno vprašanje sem si zastavljal tudi sam, ko sem iskal sogovornike za današnjo oddajo. To se je zdelo misija nemogoče, saj bi s svojimi vprašanji javno izpostavili intimo posameznice, izpostavil bi njeno družino in sorodnike. Hladnih tušev je bilo kar nekaj, dokler mi raziskovalka Tanja Grilj Lukač, ki je o dalmatinskih nevestah napisala diplomsko nalogo, ni uredila stika z dvema gospema, ki sta bili pripravljeni stopiti pred mikrofon.
Raziskovalci, pa tudi javnost s terminom dalmatinske neveste označujejo priseljenke iz Dalmacije, ki so v obdobju od 60. let preteklega stoletja do razpada skupne države Jugoslavije prihajale v Brkine in se tu poročale z brkinskimi fanti. V desetletjih po drugi svetovni vojni so namreč brkinske zakonske zveze doživele usoden rez. Brkinska dekleta so se zaradi rasti industrializacije v večjih središčih začela izseljevati ne samo v domača mesta, ampak tudi v tujino. Tako so brkinski fantje izgubili morebitne kandidatke za poroko, ki so jih nadomestili z dekleti iz zadrskega zaledja na Hrvaškem, nam je povedala Tanja Grilj Lukač. Tanja je v uvodu v svojo diplomsko nalogo med drugim zapisala:
"Pripovedi, izpovedi in doživljaji Brkincev me kot domačinko spremljajo in zanimajo od otroških let. Diplomska naloga je predstavljala priložnost, da postanejo predmet preučevanja. Ob razmišljanju, čigave zgodbe naj raziščem, sem pomislila na dalmatinske prišlekinje, ki so kot žene, matere, gospodinje, kmetice in delavke nadomeščale odhajajoče Brkinke in v prazne hiše vnašale življenje."
Začetek procesa poročanja jugoslovanskih mladenk v ilirskobistriško občino sega v 60. leta preteklega stoletja. Darinka Dekleva, pionirka proučevanja dalmatinsko-brkinskih zakonov, je ob pregledovanju občinskih poročnih knjig ugotovila, da je v obdobju od 1960 do 1994 v Ilirsko Bistrico in okoliška naselja ženitno migriralo 125 Hrvatic, Bosank in Srbkinj; 11 Dalmatink iz zadrskega zaledja, vključenih v raziskavo, obravnavano v članku, se je v središče Brkinov poročilo v letih 1966–1982. Čas njihovega prihoda sovpada s splošnim pojavom. Vilma Malečkar, druga proučevalka tovrstnih zakonskih zvez namreč ugotavlja, da se je prvo dekle iz okolice Zadra omožilo na periferno območje Ilirske Bistrice v letu 1964. Obravnavane
poroke so bile najštevilnejše v drugi polovici 60. in 80. let. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Ženitno polje med Brkini in Dalmacijo je pričelo izginjati z razpadom Jugoslavije – z vojnimi razmerami, nastankom dveh držav, dvojih državljanstev, z vzpostavitvijo meje in uvedbo potnih listov. ( Grilj, Tanja, 2011, Monitor ISH).
Usode dalmatinskih nevest so bile zelo različne, od tega, da so jih v novem okolju dobrodušno sprejeli in jih popolnoma vzeli za svoje, do tega, da so bile žrtve nasilja in da so zelo trpele. Zato je razumljivo, da te svojih zgodb ne želijo razkriti. To pa ne pomeni, da Dušanka in Stoja nista imeli težav in da zato lažje govorita javno. Življenje je takšno, kot je, z vsemi vzponi in padci, ki sta jih imeli in jih še imata tudi naši sogovornici. Toda vse preizkušnje jima niso vzele dobrodušnega poguma in odprtosti, zato sta ponosni na to, kar sta in še bosta preživeli. Naj jima to vedno uspeva!
Zgodovino je mogoče zapisati na različne načine. Jurija Popova je pritegnil izviren zapis celotne bojne poti Gubčeve brigade med drugo svetovno vojno. Kot bo razkrila oddaja Sledi časa, takšnega zapisa nima nobena druga bojna enota na svetu. Kaj je izvirnega v tem zapisu?
Tok časa dogodke, ki so bili še nedavno izjemno prisotni, počasi nosi v pozabo. A včasih nas okoliščine dobesedno prisilijo v spominjanje. Oktobra leta 1941 se je v srbskem mestecu Kraljevo dogodil zločin. In če menite, kako bo današnja oddaja pogrevala večno temo o nasprotnikih med drugo svetovno vojno, se motite. Govorila bo o umetnosti…
Med množičnimi prireditvami, ki so imele in imajo etnološko, folkloristično ali etnografsko naravo, je predvsem v spominih malo starejših rodov zagotovo ostala Kmečka ohcet in njena poznejša naslednica Ohcet v Ljubljani. To so prvič organizirali leta 1966, pri tem pa nekateri opozarjajo, da se je Kmečka ohcet začela že leta 1965. Vendar je takrat šlo za zasebno poroko, ki pa je imela velik odmev in je bila nekakšna generalka za poznejšo Kmečko ohcet. Res ji je čez leto dni, 1966., sledila prva večja množična javna prireditev po II. svetovni vojni, ki so jo imenovali Kmečka ohcet. To so na podlagi dobrih izkušenj, pridobljenih z že omenjeno zasebno ohcetjo, organizirali iz turističnih potreb, ne zaradi želje, da bi ohranili spomin na kmečko poroko.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Miroslava Vilharja v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjajo kot avtorja čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi. Bil pa je tudi časnikar, politik, narodni buditelj in graščak.
Radijski medij je precej neprimeren za opisovanje fotografij, na srečo pa dovolj primeren za opisovanje fotografov. Te dni je v Mariboru odprta retrospektivna razstava fotografinje Inge Morath. Njen fotografski opus zna vsak ljubitelj fotografije “na izust”, tudi njeni, pogosto glamurozni biografski podatki so v osveščeni javnosti znani. Manj znana pa je njena povezanost s Slovenijo, predvsem z njenim severovzhodnim delom. Zanimivo, skoraj enkratno pričevanje moža, ki je poznal Inge, v tokratni oddaji!
V tokratni oddaji se bomo posvetili herbarijskim zbirkam, saj so del slovenske zgodovine, kulture in identitete. Herbarij je zbirka stisnjenih in posušenih rastlin opremljena z ustreznimi podatki. Herbarijske zbirke omogočajo trajno shranjevanje rastlin, med njimi tudi tistih, ki so zgodovinsko najpomembnejše - gre za tipske primerke - na katerih so bile opisane posamezne vrste in podvrste. Se v Sloveniji dovolj zavedamo pomena herbarijev? Kakšna je njihova uporabna vrednost? Kako pomagajo pri prepoznavanju rastlinskih vrst in kakšne raziskave se opravljajo na herbariziranih rastlinah ter kdo so bili začetniki preučevanja rastlinstva pri nas - o tem v oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistega obdobja očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra leta 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom Iz vseh topov!
Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.
Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.
Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.
Neveljaven email naslov