Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Triglavski projekti

05.07.2020


Projekti, ki bi lahko za zmeraj spremenili videz simbola Slovenije

Si predstavljate, da bi pesem Oj Triglav, moj dom zadonela pod stavbo observatorija, pevski zbor pa bi se do tja pripeljal z zobato železnico? Verjetno težko. Triglav nam, Slovenkam in Slovencem, pomeni veliko več kot zgolj najvišjo goro naše države, pravi dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na vrh Triglava pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo si kot svoj simbol izbrali ravno goro. Odgovor na to se skriva v naši identiteti, dodaja dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Slovenci se namreč identificiramo kot alpski narod in na tem območju živimo že dlje kot 1000 let. Dovolj, da smo se tega območja navadili in ga razumemo kot del sebe. In če je za našo državo Triglav tako močan simbol, zakaj bi ga nekdo hotel spremeniti v turistično destinacijo in s tem za vedno spremeniti njegovo podobo?

Leta 1908 je prišlo do zametka prvega poizkusa ustanovitve Triglavskega narodnega parka, v katerem naj bi nastali projekti, o katerih govori današnja oddaja. To je hkrati tudi zametek naravovarstvenega pristopa k ohranjanju naše naravne dediščine, ki jo ta predstavlja. Vendar je bilo do Triglavskega nacionalnega parka takrat še daleč. Prišla je II. svetovna vojna, za njo socializem in pravila so se tako spremenila, da je okolje znova dobilo drugačen pomen.

Prvi načrt, ki je nastal leta 1907, je na vrh oziroma tik podenj želel pripeljati zobato železnico. To je bil za tiste čase že kot načrt ali še prej kot ideja, čeprav logična, projekt na robu znanstvene fantastike. Do gradnje ni prišlo nikoli. Približno 50 let kasneje, leta 1946, bi Triglav spet lahko dobil drugačno podobo. Na njem so želeli zgraditi observatorij, ki bi bil hkrati tudi turistična točka s pestro gostinsko ponudbo. Tudi da ideja se ni nikoli uresničila, čeprav so del Triglava celo minirali. Razlogov za to je več, verjetno jih lahko iščemo tudi v tihem uporu Slovencev zoper to odločitev. Zagovorniki »približevanja Triglava ljubiteljem gora« s tem niso izgubili zaleta. Leta 1957 je prišlo do že tretjega poizkusa spreminjana podobe simbola slovenstva. Ta projekt bi bil največji. Imenovali so ga Triglavska smučišča ali Triglavske žičnice.

Zagotovo bi velikansko smučišče bilo zanimivo slovenskim in tudi tujim smučarjem, vendar bi bila s tem narejena nepopravljiva škoda okolju. Enako, kot bi se zgodilo v primeru gradnje observatorija ali zobate železnice na samem vrhu Slovencem tako svete gore. In vendar so ti projekti prinesli tudi nekaj dobrega. Iz teh treh zgodb se lahko in se tudi moramo česa naučiti za prihodnost. Na primer dejstva, da je napredek za vsako ceno brez upoštevanja okolja lahko nepopravljiv korak nazaj. Ne samo za nas, ampak tudi za tiste, ki za nami šele prihajajo. Kljub temu, zaključi dr. Matej Ogrin, da se prej ali slej ljudje navadimo vsega.


Sledi časa

907 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Triglavski projekti

05.07.2020


Projekti, ki bi lahko za zmeraj spremenili videz simbola Slovenije

Si predstavljate, da bi pesem Oj Triglav, moj dom zadonela pod stavbo observatorija, pevski zbor pa bi se do tja pripeljal z zobato železnico? Verjetno težko. Triglav nam, Slovenkam in Slovencem, pomeni veliko več kot zgolj najvišjo goro naše države, pravi dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na vrh Triglava pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo si kot svoj simbol izbrali ravno goro. Odgovor na to se skriva v naši identiteti, dodaja dr. Matej Ogrin z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Slovenci se namreč identificiramo kot alpski narod in na tem območju živimo že dlje kot 1000 let. Dovolj, da smo se tega območja navadili in ga razumemo kot del sebe. In če je za našo državo Triglav tako močan simbol, zakaj bi ga nekdo hotel spremeniti v turistično destinacijo in s tem za vedno spremeniti njegovo podobo?

Leta 1908 je prišlo do zametka prvega poizkusa ustanovitve Triglavskega narodnega parka, v katerem naj bi nastali projekti, o katerih govori današnja oddaja. To je hkrati tudi zametek naravovarstvenega pristopa k ohranjanju naše naravne dediščine, ki jo ta predstavlja. Vendar je bilo do Triglavskega nacionalnega parka takrat še daleč. Prišla je II. svetovna vojna, za njo socializem in pravila so se tako spremenila, da je okolje znova dobilo drugačen pomen.

Prvi načrt, ki je nastal leta 1907, je na vrh oziroma tik podenj želel pripeljati zobato železnico. To je bil za tiste čase že kot načrt ali še prej kot ideja, čeprav logična, projekt na robu znanstvene fantastike. Do gradnje ni prišlo nikoli. Približno 50 let kasneje, leta 1946, bi Triglav spet lahko dobil drugačno podobo. Na njem so želeli zgraditi observatorij, ki bi bil hkrati tudi turistična točka s pestro gostinsko ponudbo. Tudi da ideja se ni nikoli uresničila, čeprav so del Triglava celo minirali. Razlogov za to je več, verjetno jih lahko iščemo tudi v tihem uporu Slovencev zoper to odločitev. Zagovorniki »približevanja Triglava ljubiteljem gora« s tem niso izgubili zaleta. Leta 1957 je prišlo do že tretjega poizkusa spreminjana podobe simbola slovenstva. Ta projekt bi bil največji. Imenovali so ga Triglavska smučišča ali Triglavske žičnice.

Zagotovo bi velikansko smučišče bilo zanimivo slovenskim in tudi tujim smučarjem, vendar bi bila s tem narejena nepopravljiva škoda okolju. Enako, kot bi se zgodilo v primeru gradnje observatorija ali zobate železnice na samem vrhu Slovencem tako svete gore. In vendar so ti projekti prinesli tudi nekaj dobrega. Iz teh treh zgodb se lahko in se tudi moramo česa naučiti za prihodnost. Na primer dejstva, da je napredek za vsako ceno brez upoštevanja okolja lahko nepopravljiv korak nazaj. Ne samo za nas, ampak tudi za tiste, ki za nami šele prihajajo. Kljub temu, zaključi dr. Matej Ogrin, da se prej ali slej ljudje navadimo vsega.


09.09.2018

Svet alkimije Barbare Celjske

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


02.09.2018

Miroslav Vilhar-po rodoslovnih poteh

Miroslava Vilharja v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjajo kot avtorja čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi. Bil pa je tudi časnikar, politik, narodni buditelj in graščak.


26.08.2018

Inge Morath

Radijski medij je precej neprimeren za opisovanje fotografij, na srečo pa dovolj primeren za opisovanje fotografov. Te dni je v Mariboru odprta retrospektivna razstava fotografinje Inge Morath. Njen fotografski opus zna vsak ljubitelj fotografije “na izust”, tudi njeni, pogosto glamurozni biografski podatki so v osveščeni javnosti znani. Manj znana pa je njena povezanost s Slovenijo, predvsem z njenim severovzhodnim delom. Zanimivo, skoraj enkratno pričevanje moža, ki je poznal Inge, v tokratni oddaji!


19.08.2018

Herbarijske zbirke

V tokratni oddaji se bomo posvetili herbarijskim zbirkam, saj so del slovenske zgodovine, kulture in identitete. Herbarij je zbirka stisnjenih in posušenih rastlin opremljena z ustreznimi podatki. Herbarijske zbirke omogočajo trajno shranjevanje rastlin, med njimi tudi tistih, ki so zgodovinsko najpomembnejše - gre za tipske primerke - na katerih so bile opisane posamezne vrste in podvrste. Se v Sloveniji dovolj zavedamo pomena herbarijev? Kakšna je njihova uporabna vrednost? Kako pomagajo pri prepoznavanju rastlinskih vrst in kakšne raziskave se opravljajo na herbariziranih rastlinah ter kdo so bili začetniki preučevanja rastlinstva pri nas - o tem v oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved.


12.08.2018

Praška pomlad 1968

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


05.08.2018

Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.07.2018

Iz vseh topov

Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistega obdobja očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra leta 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom Iz vseh topov!


22.07.2018

Na pranger ga dajmo!

Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.


15.07.2018

Verska vojna na stari celini

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


08.07.2018

Hidroelektrarna Fala na Dravi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.07.2018

Cerkev svetega Cirila in Metoda

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.06.2018

Dr. Josip Kotnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.06.2018

Vzpon, ki je postavil temelje slovenski identiteti

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.06.2018

Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.06.2018

Templjarji na Slovenskem

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.


27.05.2018

Potovanje na Severni rtič

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.05.2018

Štehvanje

Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.


13.05.2018

Trdovratne korenine strahu pred Turki

Prvi turški vpad se je zgodil pri Metliki leta 1408. Turke so sicer imenovali krvoločni psi, roparski ptiči, pa požigalci in divje svinje v vinogradu krščanstva.


06.05.2018

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.04.2018

Operna pevka Valerija Heybal

Pred nekaj leti je skupina opernih zanesenjakov pričela iz pozabe obujati operno pevko Valerijo Heybal. Rojeno Kamničanko je osebno in z njim testno povezano umetniško življenje premetavalo iz operne hiše v operno hišo, iz mesta v mestu, dokler ni pod večer življenja pristala v Ljubljani. Njena zgodba pa ni le zgodba o umetniku, ki se sooča s poklicnimi izzivi, z branjenem svoje umetniške integritete, temveč tudi zgodba o nemirnem času, skozi katerega je morala tudi glasba, kot najbolj posvečena med vsemi umetnostmi v nemirnem dvajsetem stoletju. Več o usodi, vsaj med ljubitelji opere znameniti Slovenke, lahko slišite v tokratni oddaji.


Stran 16 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov