Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Verska prepričanja narekujejo izbor hrane

13.05.2018


Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.

Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.

Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.

V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.

Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.

Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.

V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.

V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.

Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.

Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.


Sledi večnosti

572 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Verska prepričanja narekujejo izbor hrane

13.05.2018


Religije poskušajo voditi vernike skozi življenje s številnimi zapovedmi in prepovedmi ter posegajo tudi na jedilnik vernikov.

Skozi zgodovino so se tako izoblikovala različna etično-moralna vodila za široke množice ljudi. Marsikatero verstvo pogosto posega tudi na jedilnik njegovih vernikov.

Judovstvo in islam, dve pomembnejši svetovni verstvi, imata stroga pravila o pripravljanju in uživanju hrane. Na svetu je približno 1.8 milijarde muslimanov, ki se prehranjujejo po pravilih halal, in 14 milijonov judov, ki uživajo hrano v skladu s predpisi košer. V skupino z versko pogojenimi pravili prehranjevanja lahko uvrstimo tudi okoli milijardo hindujcev, ki ne uživajo govedine.

V islamu se lahko izraz halal nanaša na marsikatero stvar, na primer na obnašanje in oblačila, vendar se najpogosteje uporablja za živila, ki jih predpisuje Koran. Ta med drugim prepoveduje mrhovino, kri, meso svinje in meso katerekoli živali, ki je bila posvečena drugemu bogu kot Alahu. Osnovno pravilo je, da je dovoljena vsa hrana, če ni prepovedana. Poleg svinjine, alkohola in krvi so prepovedane tudi žabe in ptice roparice.

Islam zapoveduje poseben zakol: živali morajo prerezati vrat in ji izpustiti kri, ko je še živa; v trenutku smrti mora biti z glavo obrnjena proti Meki, zaklati pa jo sme le verni musliman. Tako naj bi bilo, a v Evropi so ta pravila nekoliko prilagojena: žival je lahko ob zakolu omamljena in prav tako ob vsakem zakolu ni potrebna posebna molitev. Ela Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji je povedala, da je nasprotni termin za čisto hrano haram, kar pomeni prepovedano. Prepovedan je na primer sladoled z rumom ali pa slaščice, ki bi vsebovale alkohol. Za muslimanske otroke so prepovedani tudi Haribo bonboni, saj vsebujejo želatino, ki je živalskega izvora.

Svetovno halal tržišče dosega letni promet okoli 635 milijard ameriških dolarjev in je najhitreje rastoče tržišče na svetu.

V zadnjem času postaja halal blagovna znamka oziroma certifikat, ki muslimanskim kupcem sporoča, da je izdelek ali storitev v skladu s pravili islama. Svetovno halal tržišče dosega letni promet med 700 in 900 milijardami evrov in vztrajno raste. Po nekaterih napovedih se naj bi v prihodnjih 15 letih povečal za tretjino. V Evropi za največje izvoznike veljajo Francija, Velika Britanija in Hrvaška. Mojca Avšič, direktorica raziskav in razvoja v strateški poslovni enoti delikatesni namazi Droga Kolinska nam je povedala, da imajo v Kolinski dve proizvodnji paštete Argeta: proizvodnja v Sarajevu je v celoti certificirana s halal, v Izoli pa ima certifikat halal polovica vseh njihovih izdelkov.

V judovstvu poznajo hrano košer, ki temelji na Mojzesovem peteroknjižju in izvira približno iz leta 1200 pred Kristusom. Pri tej obredno čisti hrani je podobno kot pri halal prepovedana svinjina in živalska kri, strogo prepovedano pa je tudi uživati meso skupaj z mlekom ali mlečnimi izdelki. V tujini je vedno več restavracij s hitro prehrano, ki imajo na svojih pročeljih pripis halal ali košer. Glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad nam je povedal, da slovenski judje nimajo posebne oskrbe s hrano košer, si jo pa lahko naročijo preko tujih spletnih trgovin.

Katoliška cerkev pozna strogi post, dva dni v letu, ko naj bi odrasli verniki jedli le en obrok dnevno. Vendar, kot je povedal kuhar in duhovnik Marko Čižman, krščanstvo ne loči hrane na dovoljeno in prepovedano. Kristjani tudi ne upoštevajo Mojzesove zapovedi glede čiste in nečiste hrane, saj je Jezus vso hrano razglasil za čisto.

Blaž Mihelič je predstavil vzhodno izročilo, po katerem človek povzroči manjšo bolečino, če vzame življenje rastlini kot pa visoko občutljivi živali kot je denimo krava. Ob tem je zanimivo, da Vede vegetarijanstvo sicer priporočajo, vendar ga ne zapovedujejo. Mitja Bitenc, direktor restavracije Radha Govinda, ki deluje v okviru Skupnosti za zavest Krišne pa je dodal, da v njihovo restavracijo prihajajo ljudje vseh starosti, 60 odstotkov gostov ni vegetarijancev. Pri jedeh uporabljajo pester izbor začimb, pri katerih pa bi zaman iskali česen in čebulo, ki sodita na seznam prepovedanih živil.


11.09.2016

Nedžad Grabus

Pred muslimanskim praznikom kurban bajram smo v oddaji Sledi večnosti gostili muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji dr. Nedžada Grabusa.


04.09.2016

Mati Tereza

Mati Tereza, ikona dobrodelnosti, je še danes navdih mnogim rodovom, saj je s svojim delom vtisnila neizbrisan pečat 20. stoletju. Papež Frančišek jo bo s postopkom kanonizacije proglasil za svetnico. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, bomo lahko prisluhnili tudi pričevanju albanskega duhovnika, ki je Mater Terezo spremljal skoraj 30 let.


28.08.2016

Cerkvena umetnost in barok

V času baroka sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na slovenskih tleh, bomo v oddaji razpravljali z izredno profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


21.08.2016

Oratorij - duhovnost mladih

Med poletnimi počitnicami potekajo po Sloveniji številni oratoriji, ki vsako leto privabijo več tisoč otrok in mladostnikov. Oratorij za nekaj dni, en teden ali več tednov poveže med seboj otroke, mlade animatorje in njihove voditelje, razveseli starše, marsikje pa vključi še razne druge skupine in sodelavce. V osnovi gre za mladinski vzgojni projekt, preko katerega mladi pridobivajo kompetence in razvijajo svoje sposobnosti na različnih področjih. Večino oratorijev povezuje glavni junak iz literature, Svetega pisma ali nekdo izmed svetnikov, ki se preko zgodbe predstavi otrokom. Tako na privlačen način navdušuje otroke za vrednote krščanskega življenja. Nepogrešljive sestavine oratorija so molitev, zgodba, kateheza, delavnice in igre ter seveda razne dogodivščine. Oratorij na Brezovici pri Ljubljani sta predstavila voditeljica oratorija Valentina Celarc in župnik Jože Poje.


14.08.2016

Sveta Gora

Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Svetogorske Kraljice, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani. Začetki tukajšnjega božjepotništva segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je gvardijan in rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.


07.08.2016

Svetovni dan mladih 2016

V Krakovu na Poljskem je v preteklih dneh potekal svetovni dan mladih, ki se ga je udeležilo tudi 560 mladih iz Slovenije. Glavni namen srečanja mladih katoličanov z vsega sveta, katerega je obiskal tudi papež Frančišek, je bilo predvsem druženje. Podrobneje v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.


31.07.2016

Duhovne vezi med Slovenijo in Rusijo

Cerkvica sv. Vladimirja pod Vršičem, znana tudi kot Ruska kapelica, je bila postavljena v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so izgubili življenje pri gradnji tamkajšnje ceste. Spominjala naj bi na nesmiselnost vojne ter na povezanost slovenskega in ruskega naroda. Ob letošnji 100. obletnici kapelice o tem, koliko nas še vedno druži skupni slovanski izvor in kakšne so duhovne vezi med Slovenijo in Rusijo. Gosta: kulturni antropolog Silvester Gaberšček in poznavalec vzhodne teologije dr. Anton Štrukelj.


24.07.2016

Poroka?

Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.


17.07.2016

Kaj je duhovnost?

V vseh obdobjih zgodovine si je človek zastavljal vprašanja o smislu življenja, od kje prihaja, kaj bo po smrti… S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta, ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Gosta: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog dr. Igor Bahovec.


10.07.2016

Po pravoslavnem koncilu

Stoletja pričakovani vsepravoslavni koncil na Kreti je pokazal na vso raznovrstnost pravoslavnih cerkva. Med drugim so prišle na dan številne razlike, ki so bile na koncu tudi razlog za odpoved nekaterih cerkva. Katere skupne imenovalce so našli delegati koncila in katere so glavne ovire, ki preprečujejo sodelovanje med pravoslavnimi cerkvami? Gost: dr. Bogdan Dolenc.


03.07.2016

Islamska molitev

Salát, arabska beseda za srečanje, označuje v islamu obredno molitev, ki naj bi jo vsak musliman opravil petkrat dnevno: ob zori, opoldne, popoldne, ob sončnem zahodu in zvečer. Pred molitvijo vernik opravi obredno umivanje in se z molilno preprogo orientira proti Meki. Med molitvijo sta pomembna drža telesa in izgovarjanje koranskih verzov. Več o islamski molitvi tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić ter svetovalec za finance in administracijo Haris Muratagić.


26.06.2016

Duhovni pomen naroda

V času, ko človek kot posameznik želi biti vedno bolj avtonomen in prost vseh moralnih in družbenih vezi, se zdi, da je ovira na tej poti tudi nacionalnost. Je v sodobnem globaliziranem svetu narod še vrednota? Kakšen je duhovni pomen naroda in narodnosti? Gosta: sociolog in kulturni antropolog dr. Igor Škamperle in teolog Milan Knep.


19.06.2016

Vede

Vede so ena najstarejših zbirk besedil, ki pomenijo enega izmed temeljev indijske filozofije in religij, nastalih na ozemlju Indije. Vede so bile svete, imeli so jih za nekaj, kar obstaja vse večne čase, in so jih pozneje zapisovali z veliko skrbnostjo, velikansko pozornost pa so namenjali pravilni izgovarjavi. Gosta: dr. Tina Košir Mazi in Vojko Kercan. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


12.06.2016

Pravoslavni koncil

Od 16.do 27 junija je predviden vsepravoslavni koncil na grškem otoku Kreta. Teme: vloga pravoslavja v 21. stoletju, moralno-etični problemi in pereča vprašanja priznavanja avtokefalnosti oziroma samostojnosti posameznih (novonastalih) cerkva. Gost: Simon Mallmenval.


05.06.2016

Duhovnost in poslovanje

Človek, ki sledi določenemu duhovnemu izročilu, skuša svoje življenje urediti tako, da ga živi v skladu z določenimi prepričanji in navadami. Velja to tudi za področje poslovanja? Je mogoče logiko dobička povezati z duhovnostjo? Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


29.05.2016

Sporočilo Fatime

Ob bližajoči se 100 letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem ponovno narašča zanimanje za tako imenovane »fatimske sktivnosti«. Kakšen pomen imajo ta sporočila za današnji čas? Zakaj je toliko zanimanja tudi med nekatoličani? Kakšen je pomen romanja kipa fatimske Marije po Sloveniji? Gost: dr. Janez Ferkolj.


22.05.2016

Zakaj se bojimo muslimanov?

Odnos do beguncev, ki v zadnjih mesecih bežijo v Evropo, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom, ali pa imajo ti strahovi sodobnejše korenine? Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


15.05.2016

Jeruzalem

Izraelski pesnik Yehuda Amichai je nekoč zapisal: »Jeruzalem je pristaniško mesto ob obali večnosti«. Je sveto mesto za Jude, kristjane in muslimane. Tu je na binkošti – 50 dni po veliki noči – nastala Cerkev. Zakaj je prav Jeruzalem postal rojstni kraj krščanstva in stičišče treh monoteizmov? Gost: p. Peter Lavrih.


08.05.2016

Vipassana

Vipassana predstavlja eno najstarejših indijskih meditacijskih tehnik. Pred več kot 2500 leti so jo učili kot zdravilo za univerzalne težave. Danes se tehniko poučuje na desetdnevnih tečajih, na katerih se udeleženci držijo predpisanih pravil. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


01.05.2016

Makedonska pravoslavna cerkev

Poleg Srbske pravoslavne cerkve je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna cerkev v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki šteje okoli 15.000 vernikov.


Stran 22 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov