Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj bo letos v ospredju v življenju Cerkve in verujočih kristjanov?
V oddaji Sledi večnosti je bomo gostili mariborskega nadškofa in metropolita, mag. Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.
560 epizod
Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.
Kaj bo letos v ospredju v življenju Cerkve in verujočih kristjanov?
V oddaji Sledi večnosti je bomo gostili mariborskega nadškofa in metropolita, mag. Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.
Nebesa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti. V zgodovini religij se ta univerzalni simbol giblje od konkretnih, prostorskih predstav do duhovnega stanja. V bibličnem izročilu so nebesa simbol transcendence, drugačnosti Boga od vsega, kar izkušamo v človeškem življenju, in hkrati simbol posebnega duhovnega stanja, združitve z Bogom. Gost oddaje je dr. Marjan Turnšek.
Po svetu se pričenja obeleževanje 500. obletnice reformacije. ki je pomenila začetek drugačnega krščanstva in drugačne Cerkve. Ključna prispevka protestantizma k sodobni družbi sta svoboda človeka, odgovornost ter zavzemanje za osnovne vrednote, ki jih danes mnogi pogrešajo. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Za verujočega je Bog objekt verovanja, poslednja dejanskost ali sveto bitje, ki ga človek časti. Religijska predstava o Bogu je raznolična in odvisna od posamezne religije in tipa religije. V politeizmu si Boga predstavljajo kot mnoštvo antropomorfnih likov, panteizem si ga predstavlja kot neoseben kozmični zakon, v monoteizmu pa je Bog eno, absolutno, duhovno in onstransko bitje, stvarnik in pratemelj vsega, kar obstaja. O tem, kako si verniki različnih duhovnih tradicij predstavljajo Boga, v oddaji, ki jo je pripravil Peter Frank.
V Katoliški Cerkvi je poklic duhovnika povezan s celibatom, ki ga kandidat sprejme pred diakonskim posvečenjem. Zgodi se, da življenje prinese številne preizkušnje, ki botrujejo, da se nekateri duhovniki iz različnih razlogov odločijo za izstop iz kleriškega stanu. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Človek je vedno našel ime za poslednjo resničnost, najvišje sveto bitje ter objekt verovanja in čaščenja. To je bil bodisi hebrejski Elohim, latinski Deus, arabski Alah ali kakšno drugo počelo, ki je bilo navadno povezano z nastankom življenja in sveta. Videti je, kakor da so vse kulture, ki so kdaj koli cvetele, imele neko predstavo božanstva in da je to hrepenenje po Bogu zapisano prav v človekovem srcu. Če je religijski pristop k Bogu pogosto povezan z nekim posebnim razodetjem, kot je to na primer v judovstvu, krščanstvu in islamu, pa filozofsko razmišljanje izhaja iz prepričanja, da je s pomočjo svojega naravnega razuma človek zmožen nekaj spoznati o Bogu: o njegovem obstoju in o tem, kaj Bog sploh je. V oddaji poskušamo odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj o tem, od kod izvira to človekovo hrepenenje po Bogu, kako lahko o tej stvarnosti govori tudi nekdo, ki ni veren, ter kako lahko o Bogu, če je to stvarnost onstran naravnega, fizičnega sveta, sploh govorimo, ga zaznavamo in spoznavamo. Gosta sta filozof dr. Borut Ošlaj iz Filozofske fakultete, strokovnjak na področjih etike, filozofije religije in filozofske antropologije; ter filozof dr. Robert Petkovšek iz Teološke fakultete, strokovnjak za zgodovino filozofije, filozofijo religije ter za vprašanja vere in razuma.
Oriše so energije narave, ki se manifestirajo v vidnem svetu, kot naravni pojavi in kot človeško vedenje. V nevidnem svetu se manifestirajo kot duhovne energije, s pomočjo katerih lahko posameznik pozitivno vpliva tako na naravne pojave, kot na človeško vedenje. Podrobneje v oddaji, kjer smo predstavili Duhovno skupnost Oriš v Sloveniji.
Sobota v septembru, ki je najbližja Slomškovemu godu, je v Katoliški Cerkvi na Slovenskem določena za praznik slovenskih učiteljev. Pedagoški poklic, ki otroke v dobi njihove največje dojemljivosti izobražuje in vzgaja, je v moderni dobi postavljen pred številne izzive. O tem se je Marko Rozman pogovarjal s psihologom dr. Hubertom Požarnikom.
Med hladno vojno, leta 1986, je papež Janez Pavel II. sklical voditelje verstev, da bi v Assisiju skupaj molili za mir na svetu. Letošnjo 30. obletnico bo zaznamovalo ponovno srečanje med 18. in 20. septembrom, ki se ga naj bi poleg papeža Frančiška udeležili tudi pravoslavni patriarh Bartolomej, anglikanski nadškof Welby ter voditelji muslimanskih, judovskih in budističnih verskih skupnosti. Lahko religije pripomorejo za mir v svetu ali pa so ravno različni verski pogledi razlog za nasilje? Gosta oddaje: dr. Edvard Kovač in dr. Vojko Strahovnik.
Pred muslimanskim praznikom kurban bajram smo v oddaji Sledi večnosti gostili muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji dr. Nedžada Grabusa.
Mati Tereza, ikona dobrodelnosti, je še danes navdih mnogim rodovom, saj je s svojim delom vtisnila neizbrisan pečat 20. stoletju. Papež Frančišek jo bo s postopkom kanonizacije proglasil za svetnico. V oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman, bomo lahko prisluhnili tudi pričevanju albanskega duhovnika, ki je Mater Terezo spremljal skoraj 30 let.
V času baroka sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na slovenskih tleh, bomo v oddaji razpravljali z izredno profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Med poletnimi počitnicami potekajo po Sloveniji številni oratoriji, ki vsako leto privabijo več tisoč otrok in mladostnikov. Oratorij za nekaj dni, en teden ali več tednov poveže med seboj otroke, mlade animatorje in njihove voditelje, razveseli starše, marsikje pa vključi še razne druge skupine in sodelavce. V osnovi gre za mladinski vzgojni projekt, preko katerega mladi pridobivajo kompetence in razvijajo svoje sposobnosti na različnih področjih. Večino oratorijev povezuje glavni junak iz literature, Svetega pisma ali nekdo izmed svetnikov, ki se preko zgodbe predstavi otrokom. Tako na privlačen način navdušuje otroke za vrednote krščanskega življenja. Nepogrešljive sestavine oratorija so molitev, zgodba, kateheza, delavnice in igre ter seveda razne dogodivščine. Oratorij na Brezovici pri Ljubljani sta predstavila voditeljica oratorija Valentina Celarc in župnik Jože Poje.
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Svetogorske Kraljice, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani. Začetki tukajšnjega božjepotništva segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je gvardijan in rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
V Krakovu na Poljskem je v preteklih dneh potekal svetovni dan mladih, ki se ga je udeležilo tudi 560 mladih iz Slovenije. Glavni namen srečanja mladih katoličanov z vsega sveta, katerega je obiskal tudi papež Frančišek, je bilo predvsem druženje. Podrobneje v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Cerkvica sv. Vladimirja pod Vršičem, znana tudi kot Ruska kapelica, je bila postavljena v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so izgubili življenje pri gradnji tamkajšnje ceste. Spominjala naj bi na nesmiselnost vojne ter na povezanost slovenskega in ruskega naroda. Ob letošnji 100. obletnici kapelice o tem, koliko nas še vedno druži skupni slovanski izvor in kakšne so duhovne vezi med Slovenijo in Rusijo. Gosta: kulturni antropolog Silvester Gaberšček in poznavalec vzhodne teologije dr. Anton Štrukelj.
Ena najstarejših človeških institucij, ki presega zgodovinske zapiske, se je v teku tisočletij razvijala in spreminjala. Poroka je (formalni ali neformalni) pravni akt, ki ga najdemo v vseh civilizacijah. Z vidika religij pa ima poroka tudi presežno naravo.
V vseh obdobjih zgodovine si je človek zastavljal vprašanja o smislu življenja, od kje prihaja, kaj bo po smrti… S pomočjo znanosti odkrivamo zapletene strukture sveta, ko govorimo o duhovnosti pa so stvari veliko bolj zapletene. Že sam pojem duhovnosti se izmika natančni opredelitvi; ne obstaja namreč neke enotne definicije in predstave. Gosta: filozof dr. Borut Ošlaj in sociolog dr. Igor Bahovec.
Stoletja pričakovani vsepravoslavni koncil na Kreti je pokazal na vso raznovrstnost pravoslavnih cerkva. Med drugim so prišle na dan številne razlike, ki so bile na koncu tudi razlog za odpoved nekaterih cerkva. Katere skupne imenovalce so našli delegati koncila in katere so glavne ovire, ki preprečujejo sodelovanje med pravoslavnimi cerkvami? Gost: dr. Bogdan Dolenc.
Salát, arabska beseda za srečanje, označuje v islamu obredno molitev, ki naj bi jo vsak musliman opravil petkrat dnevno: ob zori, opoldne, popoldne, ob sončnem zahodu in zvečer. Pred molitvijo vernik opravi obredno umivanje in se z molilno preprogo orientira proti Meki. Med molitvijo sta pomembna drža telesa in izgovarjanje koranskih verzov. Več o islamski molitvi tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić ter svetovalec za finance in administracijo Haris Muratagić.
V času, ko človek kot posameznik želi biti vedno bolj avtonomen in prost vseh moralnih in družbenih vezi, se zdi, da je ovira na tej poti tudi nacionalnost. Je v sodobnem globaliziranem svetu narod še vrednota? Kakšen je duhovni pomen naroda in narodnosti? Gosta: sociolog in kulturni antropolog dr. Igor Škamperle in teolog Milan Knep.
Neveljaven email naslov