Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov