Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.
Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.
Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.
Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.
V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.
V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.
V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.
V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.
V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.
Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.
V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.
Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.
Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.
Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.
Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov