Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov