Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov