Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Na začetku oddaje odhajamo v Kanado, kjer se več kot 1000 gasilcev iz kanadske province Alberta še zmerom bori z gozdnim požarom, ki je po zadnjih informacijah velik kot mesto New York. Svoje domove je moralo zapustiti 80.000 ljudi, tudi ta številka pa žal še ni dokončna. Pomoč prihaja z vse Kanade, mi smo poklicali v Calgary, kjer nam je tajnik Kanadsko – Slovenskega društva Ciril Zupan povedal več o samem požaru in pomoči, ki jo zbirajo v okviru društva.
V sredo so v prostorih Vile Podrožnik v Ljubljani podelili nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na 15. Nagradni natečaj, ki ga razpisuje Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v kategoriji Slovencev po svetu prispelo pet del, ki so bila po mnenju komisije na zelo dobri ravni, po temah raznolika in pomenijo doprinos ne samo za razumevanje Slovencev, ki živijo drugod po svetu, pač pa tudi pogled na Slovenstvo kot celoto. V nadaljevanju bomo slišali nekaj več o treh nagrajenih delih. Tretja nagrado sta letos prejeli Tina Blatnik, ki se je v magistrskem delu ukvarjala s slovenskim jezikovnim stikom na primeru ameriških Slovencev v Minessoti in Eva Batista za doktorat, v katerem je obravnavala načine pripovedovanja o izkušnji druge svetovne vojne med Slovenci in argentinskimi Slovenci. Lili Brunec je tretje nagrajenki povabila pred mikrofon, o svoji raziskavi je najprej spregovorila Tina Blatnik:
Prvo nagrado v kategoriji nalog s področja izseljenstva je prejela Marija Prelc Tratnik, ki je v svojem diplomskem delu raziskovala organizacije in identiteto Slovencev v Švici. Da se je odločila za to temo so, kot je povedala Mojci Delač, malo krive tudi »veze in poznanstva«.
Blaž Brenčič je pred dvema letoma dobil priložnost za delo v Dornbirnu Avstriji. Ni se obotavljal in tako zdaj že dve leti dela v podjetju Omicron Electronics kot inženir za zagotavljanje kakovosti programske opreme. Z njim smo se pogovarjali med njegovim obiskom v Sloveniji. Najprej je spregovoril o svojem odhodu.
Richard Petkovšek je predstavnik četrte generacije Ameriških Slovencev. Čez lužo sta se preselila njegova prababica in pradedek po očetovi strani, Richard, ki prihaja iz New Yorka, pa je s Slovenijo že od nekdaj čutil močno povezavo. O svoji zgodbi in življenju v Ljubljani, kamor je prišel živet leta 2011, je v naši oddaji že pripovedoval, v zadnjih dveh letih pa se je v življenju zgodovinarja, ki se zdaj preživlja kot učitelj angleščine, marsikaj zgodilo. Izdal je tudi knjigo Angleščina za Slovence. Več o tem pa je povedal Mojci Delač, ki ga je povabila v radijski studio.
Letos februarja je guverner Kanade David Johnston, podelil najvišje državno priznanje, red Kanade, kanadskemu Slovencu doktorju Ervinu Podgoršaku. Nagrajenca na kratko predstavlja Marija Ahačič Pollak, dolgoletna urednica z Radio glasa kanadskih Slovencev v Torontu.
Še nekaj kratkih novic:
1. maja so v Buenos Airesu 56. obletnico praznovali članice in člani Karapačajskega društva. 14.000 kilometrov daleč od Slovenije so dogodek počastili z bogatim kulturnim programom ter nagovori številnih uglednih gostov.
Jutri, v soboto, 14. Maja Zveza Evropa zdaj in Slovensko društvo Cankar prirejata koncert slovenskih pevskih zborov v Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu. Nastopili bodo pevski zbori iz Zagreba, Banja Luke, Tuzle in Sarajeva.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov