Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Pišecah, mali vasici v bližini Brežic poteka letos že 25 likovna kolonija Slovencev, ki živijo po svetu in v zamejstvu, ki jo prireja Združenje slovenska izseljenska matica. Umetniki, ki prihajajo iz zelo različnih držav, so nastanjeni v vili Silva Marija in letos ustvarjajo likovna dela na temo Dve domovini. O tem, kako se je rodila ideja o Likovni koloniji Slovencev, ki živijo po svetu, pripoveduje Monika Ivančič Faifar, kuratorka in likovna kritičarka, ki je strokovni vodja kolonije.
Profesorica doktorica Verica Trstenjak živi na Dunaju. Je doktorica pravnih znanosti, zaposlena kot profesorica za evropsko pravo na Dunaju, sicer pa je tudi zunanja znanstvena članica inštituta Max Planck v Luxemburgu. Njena zgodba je vsekakor zgodba o uspehu in pogledu na domovino, ki s kritičnega stališča pokaže na tisto, o čemur bi morali premišljevati bolj pri nas kot v tujini.
Bliža se konec šolskega leta, in tudi oddelki slovenskega dopolnilnega pouka v tujini ponekod počasi končujejo delo. V Švici tako ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo – letošnja bo jutri v Uitikonu. Zbrali se bodo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice, pričakujejo pa številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. Med drugimi bodo navzoči predstavniki z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi s slovenskega veleposlaništva v Švici. Sicer pa je nekaj več o letošnji prireditvi v pogovoru z Lili Brunec povedala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Zdravnik – urolog dr. Jose Juan Rožanec deluje v Buenos Airesu, rojen je v Argentini slovenskim staršem. S Slovenijo je tesno povezan in pogosto obišče domovino svojih prednikov. V Sloveniji se udeležuje strokovnih srečanj ali pa pripotuje zasebno. Lili Brunec je dr. Joseja Juana Rožanca povabila pred mikrofon med nedavno zdravniško konferenco v Ljubljani in v začetku pogovora se je ozrl k svojim slovenskim koreninam.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v okviru svojega obiska Kanade in ZDA v minulem tednu v ponedeljek, 6. junija v Vancouvru slovesno odprl prostore Konzulata RS na čelu s častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Ob tem je nedvomno velikega pomena imenovanje nove častne konzulke, ki bo predstavljala povezavo med Vancouvrom, slovenskim veleposlaništvom v Ottawi in samo Slovenijo. Naslednjega dne, 7. junija, je odpotoval v ZDA ter pričel z vrsto obiskov slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Včeraj, v četrtek 9. junija se je minister v okviru svojega gostovanja med rojaki v ZDA srečal s častno konzulko RS mag. Petro Mitchell, v Mariboru rojeno podjetnico, ki se je zavoljo svojih poslovnih uspehov prebila v najvišje poslovne in politične kroge v Pittsburghu, pred dobrima dvema letoma pa je bila imenovana za častno konzulko RS.
V argentinski prestolnici Buenos Aires poteka Mesec Slovenije, ki bo ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine z vrsto dogodkov zaznamoval zgodovinsko in kulturno vez med državama. Dogodek soorganizirata slovensko veleposlaništvo v Argentini in mestna vlada Buenos Airesa ob podpori številnih kulturnih institucij obeh držav. V središču mesta bodo odprli razstavo fotografij ‘Čutim Slovenijo, čutim 25’, predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, pripravili Dneve slovenskega filma ter predstavitev slovenskega turizma in kulinarike.
Združenje dramskih umetnikov Srbije je nagrado Bojan Stupica za leto 2015 prisodilo slovenskemu režiserju Tomiju Janežiču za režijo Opere za tri groše Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Najpomembnejšo nagrado za gledališko režijo so mu izročili prejšnji teden v prostorih združenja.
V soboto, 4.junija je bil velik dan za Slovence v Egiptu. Slovensko društvo Snežinka je končno dobilo registracijo društva in to proslavilo z srečanjem svojih članov. Ob prisotnosti celotnega veleposlaništva Republike Slovenije so se člani zahvalili predsednici Salwi Hegazi za njeno požrtvovalno delo. Društvo izvaja pouk slovenskega jezika, mladi člani pa so pričeli izdajati novice.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Neveljaven email naslov