Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019
Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.
Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.
Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.
Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič, po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.
Še nekaj kratkih novic:
Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.
Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.
Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.
Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.
V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
890 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ajda Stina Turek, dobitnica nagrade za najbolj perspektivno mlado pevko na Slovenski popevki 2019
Slovenska popevka ima novo zmagovalko, mi pa imamo sogovornico, ki je na Slovenski popevki nastopila in prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado izvajalko. Ajda Stina Turek je začela današnjo oddajo s svojo tekmovalno skladbo, sledil je pogovor z njo o njeni glasbeni poti in vsem, kar ji je prinesla do zdaj. Za njo ste lahko prisluhnili pogovoru z Drago Geld, slovensko Avstralko, ki tam spodaj živi že 51 let. Renata Pirić iz Kaknja pa je ena izmed tistih Slovenk po svetu, ki veliko prostega časa posveča ohranjanju slovenskega jezika in kulture v tujini.
Ajda Stina Turek je letos nastopila na Slovenski popevki. V ta namen se je vrnila iz New Yorka, kjer živi in študira. Svojo glasbeno izobrazbo je štiri leta nadgrajevala na Berklee College of Music v Bostonu, kjer je diplomirala z najvišjo oceno Summa Cum Laude. Svoj prvi avtorski album je posnela v angleščini. Po študiju ni zapustila ZDA, saj se je preselila v New York. Vendar se njena pot ni začela tako sanjsko.
Draga Geld že 51 let živi v avstralskem Melbournu. V tem času se je nabralo za ure in ure zgodb, saj je aktivna na različnih področjih, vseskozi tudi v slovenski skupnosti. Mojca Delač jo je srečala med poletjem, ko je prišla v rodno domovino in obiskala tudi prireditev Dobrodošli doma. Seveda je beseda nanesla na desetletja izkušenj na peti celini in na vračanja domov, na sončno stran Alp.
Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer druži Slovence in njihove potomce v Kaknju že več kot četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1992 in je eno najstarejših slovenskih društev v Bosni in Hercegovini, šteje pa nekaj več kot dvesto članov. V Kakanj so sicer Slovenci v preteklosti prihajali v različnih obdobjih, tja so se prvi izselili že v času Avstroogrske. Nekateri so bežali pred vojno, veliko pa se je tja izselilo rudarskih inženirjev, tehnikov in delavcev v rudniku. S seboj so prinesli slovensko kulturo, jezik in običaje. Potomka slovenskih rudarskih delavcev je tudi Renata Pirič, po poklicu učiteljica, ki je rojena v Bosni in Hercegovini in nadvse aktivna tudi v Slovenskem društvu. Nadvse rada obišče Slovenijo in med nedavnim obiskom domovine svojih prednikov jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec, beseda pa je najprej stekla prav o njenih slovenskih koreninah.
Še nekaj kratkih novic:
Zunanji minister Miro Cerar je na seji Državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja zagotovil, da Slovenija izvaja prav vse, da bi iz Venezuele čim prej pripeljala 55 oseb slovenskega porekla, ki so zaprosile za repatriacijo. Trenutno je, tako Cerar, v pripravi delovni načrt repatriacije. Delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ima 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, kar pomeni za izvedbo delovnega načrta, po katerem jo bodo izvajali. Finančna sredstva naj bi bila zagotovljena. Po podatkih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Venezueli živi med 500 in 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa ima 335 izmed njih tudi slovensko državljanstvo.
Izmed preko 2000 pisateljev špansko govoreče Amerike je bila Alejandra Laurencich, argentinska pisateljica s slovenskimi koreninami, nagrajena z nagrado za kratko prozo, ki jo vsako leto podeli UNED – španska Nacionalna univerza za učenje na daljavo (Universidad Nacional de Educación a Distancia). Žirija je odločitev sporočila na letošnjem madridskem knjižnem sejmu. Zgodba z naslovom “Merecido” (Zaslužen) bo vključena s sedmimi drugimi v knjigo, ki bo predstavljena na istem sejmu junija prihodnje leto. V tem mesecu bodo v avditoriju Jorge Luis Borges v Državni knjižnici predvajali dokumentarni film o njej. Predstavili bodo tudi knjigo “Diario de Eslovenia” (Slovenski dnevnik), ki jo je pisateljica napisala med turnejo po Sloveniji in zamejstvu.
Zvone Štrubelj, slovenski izseljenski duhovnik v Bruslju, je znova, že sedmič po vrsti, slovenske družine iz njegovih ‘župnij’ širom Beneluxa in iz Pariza povabil na jesenski družinski seminar v belgijski Leuven. Zbralo se je trinajst družin iz Bruslja, Luksemburga in Haaga – 25 staršev in 34 otrok. Bogat program za otroke v starosti od enega leta do najstniških let pa je oblikovalo šest zavzetih mladih animatorjev iz Bruslja, so zapisali udeleženci seminarja.
Na 16. festivalu kranjskih oziroma slovenskih klobas, ki je potekal na farmi Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ) v Kirtlandu v ameriški zvezni državi Ohio, je mesarija Azman Quality Meats po izboru žirije in občinstva osvojila prvo mesto. Mesarija, ki jo vodi Bill Ažman, je proizvedla tudi klobaso, ki jo je na Mednarodno vesoljsko postajo decembra 2006 dobila ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu iz Clevelanda Sunita Williams. Dogodek z okrog 1300 udeleženci je tudi letos pripravila Dvorana slavnih in muzej polke iz Euclida v Ohiu pri Clevelandu.
V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove. V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu in Mendozi, če se bo ponudila priložnost, tudi v Bariločah, namerava Barbara Ivančič Kutin članom slovenskih skupnosti pripraviti zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju. Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVIII. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2018 do 31. 10. 2019.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
Odpravljamo se k našim rojakom v nemški Frankfurt, kjer so se tudi slovenski učenci v Evropski šoli posvetili tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, z učiteljico Brigito Lovenjak, ki ga je pripravila, pa smo se pogovarjali tudi o dogajanju tako v Evropski šoli kot tudi v slovenski dopolnilni šoli v slovenski skupnosti v Frankfurtu. Gostimo tudi zanimivega sogovornika, ki že šest let živi in dela v grški prestolnici Atene - dr. Tadeja Stepišnika Perdiha. Strojni inženir dr. Stepišnik Perdih v Atenah deluje na oddelku za vodne vire in okoljski inženiring Tehniške univerze. Ustavljamo pa se tudi v Srbiji, kjer se rojaki v Vršcu pripravljajo na zaznamovanje dvajsetletnice društva Kula in tradicionalno kulinarično prireditev Naša slovenska potica.
Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.
Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.
V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Neveljaven email naslov