Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihaja čas počitnic in število Slovencev, ki vsaj začasno bivajo izven matične države, je vedno večje. Tisti, ki so doma v tujini, pa so se za nekaj časa vrnili v Slovenijo. Med 30. junijem in 2. julijem 2016 namreč Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z nevladnimi organizacijami Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba, Združenje Slovenska izseljenska matica ter Mestno občino Ljubljana prireja šesto tradicionalno srečanje Slovencev iz celega sveta. Najprej ste lahko slišali povzetek vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije ter reportažo s Kulturnega dogodka na vrtu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oglasili smo se tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki. Ob koncu oddaje ste lahko slišali tudi več o dogajanju 26. junija, ko je Izseljensko društvo Slovenija v svetu v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo že 23. tabor Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 6. tradicionalno srečanje Slovencev s celega sveta – Dobrodošli doma 2016. Dogajanje se je na zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Nastopili so številne govornice in govorniki, ki so vsak na svoj način predstavili videnje 25. obletnice samostojnosti, v znaku katere je potekalo letošnje srečanje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki, na katerem sta zbrane pozdravila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in ljubljanski župan, pa je bil tudi uraden začetek Srečanja Dobrodošli doma, ki letos poteka v slovenski prestolnici. Razstavo o Slovenkah v Ameriki so pripravile Veronika Potočnik, Špela Velikonja in Helena Janežič iz ljubljanskega NUK-a , na ogled pa bo vse do 26. novembra. Skupaj z eno izmed avtoric Heleno Janežič si je sinoči razstavo ogledala tudi Lili Brunec:
Še nekaj kratkih novic.
Mendoški oktet in dijaki iz Argentine, ki ste jih že lahko slišali v oddaji, so sicer nastopili še enkrat – dijaki so s folklornim programom nastopili danes ob 13. uri pred Magistratom, Mendoški oktet pa včeraj na Koncertu Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti ob 25. obletnici slovenske samostojnosti. Z njimi so pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča nastopili tudi harfistka Tina Žerdin, vokalna skupina Voxon iz Avstrije ter pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke.
Danes svoje nogometno znanje merijo tudi ekipe iz zamejstva in sveta, ki sodelujejo na nogometnem turnirju na stadionu na Viču v Ljubljani.
Tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma se bo nadaljevalo jutri, 2. julija ob 9:00 z virtualnim potovanjem na Triglav pred uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledil bo nastop folkloristov na Tromostvoju, pred Magistratom in na Tržnici v Ljubljani ob 10:00. Predstavili se bodo SKD Lipa Munchen, Nemčija, Folklorno društvo Triglav Stuttgart, Nemčija, Slovensko društvo Drava iz Augsburga, Nemčija, Slovensko društvo Kakanj, Bih, Pevski zbor Triglav Subotica, Srbija, Pevski zbor Encijan iz Pulja in Društvo Slovencev Lipa Prijedor.
Ob 11:00 bo potekala slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu v vladni palači, ki ji bo predsedoval premier Miro Cerar, srečanje pa se bo zaključilo z mašo za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prihaja čas počitnic in število Slovencev, ki vsaj začasno bivajo izven matične države, je vedno večje. Tisti, ki so doma v tujini, pa so se za nekaj časa vrnili v Slovenijo. Med 30. junijem in 2. julijem 2016 namreč Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z nevladnimi organizacijami Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba, Združenje Slovenska izseljenska matica ter Mestno občino Ljubljana prireja šesto tradicionalno srečanje Slovencev iz celega sveta. Najprej ste lahko slišali povzetek vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije ter reportažo s Kulturnega dogodka na vrtu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oglasili smo se tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki. Ob koncu oddaje ste lahko slišali tudi več o dogajanju 26. junija, ko je Izseljensko društvo Slovenija v svetu v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo že 23. tabor Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 6. tradicionalno srečanje Slovencev s celega sveta – Dobrodošli doma 2016. Dogajanje se je na zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Nastopili so številne govornice in govorniki, ki so vsak na svoj način predstavili videnje 25. obletnice samostojnosti, v znaku katere je potekalo letošnje srečanje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki, na katerem sta zbrane pozdravila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in ljubljanski župan, pa je bil tudi uraden začetek Srečanja Dobrodošli doma, ki letos poteka v slovenski prestolnici. Razstavo o Slovenkah v Ameriki so pripravile Veronika Potočnik, Špela Velikonja in Helena Janežič iz ljubljanskega NUK-a , na ogled pa bo vse do 26. novembra. Skupaj z eno izmed avtoric Heleno Janežič si je sinoči razstavo ogledala tudi Lili Brunec:
Še nekaj kratkih novic.
Mendoški oktet in dijaki iz Argentine, ki ste jih že lahko slišali v oddaji, so sicer nastopili še enkrat – dijaki so s folklornim programom nastopili danes ob 13. uri pred Magistratom, Mendoški oktet pa včeraj na Koncertu Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti ob 25. obletnici slovenske samostojnosti. Z njimi so pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča nastopili tudi harfistka Tina Žerdin, vokalna skupina Voxon iz Avstrije ter pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke.
Danes svoje nogometno znanje merijo tudi ekipe iz zamejstva in sveta, ki sodelujejo na nogometnem turnirju na stadionu na Viču v Ljubljani.
Tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma se bo nadaljevalo jutri, 2. julija ob 9:00 z virtualnim potovanjem na Triglav pred uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledil bo nastop folkloristov na Tromostvoju, pred Magistratom in na Tržnici v Ljubljani ob 10:00. Predstavili se bodo SKD Lipa Munchen, Nemčija, Folklorno društvo Triglav Stuttgart, Nemčija, Slovensko društvo Drava iz Augsburga, Nemčija, Slovensko društvo Kakanj, Bih, Pevski zbor Triglav Subotica, Srbija, Pevski zbor Encijan iz Pulja in Društvo Slovencev Lipa Prijedor.
Ob 11:00 bo potekala slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu v vladni palači, ki ji bo predsedoval premier Miro Cerar, srečanje pa se bo zaključilo z mašo za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov