Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prihaja čas počitnic in število Slovencev, ki vsaj začasno bivajo izven matične države, je vedno večje. Tisti, ki so doma v tujini, pa so se za nekaj časa vrnili v Slovenijo. Med 30. junijem in 2. julijem 2016 namreč Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z nevladnimi organizacijami Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba, Združenje Slovenska izseljenska matica ter Mestno občino Ljubljana prireja šesto tradicionalno srečanje Slovencev iz celega sveta. Najprej ste lahko slišali povzetek vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije ter reportažo s Kulturnega dogodka na vrtu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oglasili smo se tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki. Ob koncu oddaje ste lahko slišali tudi več o dogajanju 26. junija, ko je Izseljensko društvo Slovenija v svetu v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo že 23. tabor Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 6. tradicionalno srečanje Slovencev s celega sveta – Dobrodošli doma 2016. Dogajanje se je na zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Nastopili so številne govornice in govorniki, ki so vsak na svoj način predstavili videnje 25. obletnice samostojnosti, v znaku katere je potekalo letošnje srečanje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki, na katerem sta zbrane pozdravila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in ljubljanski župan, pa je bil tudi uraden začetek Srečanja Dobrodošli doma, ki letos poteka v slovenski prestolnici. Razstavo o Slovenkah v Ameriki so pripravile Veronika Potočnik, Špela Velikonja in Helena Janežič iz ljubljanskega NUK-a , na ogled pa bo vse do 26. novembra. Skupaj z eno izmed avtoric Heleno Janežič si je sinoči razstavo ogledala tudi Lili Brunec:
Še nekaj kratkih novic.
Mendoški oktet in dijaki iz Argentine, ki ste jih že lahko slišali v oddaji, so sicer nastopili še enkrat – dijaki so s folklornim programom nastopili danes ob 13. uri pred Magistratom, Mendoški oktet pa včeraj na Koncertu Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti ob 25. obletnici slovenske samostojnosti. Z njimi so pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča nastopili tudi harfistka Tina Žerdin, vokalna skupina Voxon iz Avstrije ter pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke.
Danes svoje nogometno znanje merijo tudi ekipe iz zamejstva in sveta, ki sodelujejo na nogometnem turnirju na stadionu na Viču v Ljubljani.
Tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma se bo nadaljevalo jutri, 2. julija ob 9:00 z virtualnim potovanjem na Triglav pred uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledil bo nastop folkloristov na Tromostvoju, pred Magistratom in na Tržnici v Ljubljani ob 10:00. Predstavili se bodo SKD Lipa Munchen, Nemčija, Folklorno društvo Triglav Stuttgart, Nemčija, Slovensko društvo Drava iz Augsburga, Nemčija, Slovensko društvo Kakanj, Bih, Pevski zbor Triglav Subotica, Srbija, Pevski zbor Encijan iz Pulja in Društvo Slovencev Lipa Prijedor.
Ob 11:00 bo potekala slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu v vladni palači, ki ji bo predsedoval premier Miro Cerar, srečanje pa se bo zaključilo z mašo za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prihaja čas počitnic in število Slovencev, ki vsaj začasno bivajo izven matične države, je vedno večje. Tisti, ki so doma v tujini, pa so se za nekaj časa vrnili v Slovenijo. Med 30. junijem in 2. julijem 2016 namreč Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z nevladnimi organizacijami Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres, Rafaelova družba, Združenje Slovenska izseljenska matica ter Mestno občino Ljubljana prireja šesto tradicionalno srečanje Slovencev iz celega sveta. Najprej ste lahko slišali povzetek vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije ter reportažo s Kulturnega dogodka na vrtu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Oglasili smo se tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki. Ob koncu oddaje ste lahko slišali tudi več o dogajanju 26. junija, ko je Izseljensko društvo Slovenija v svetu v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo že 23. tabor Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 6. tradicionalno srečanje Slovencev s celega sveta – Dobrodošli doma 2016. Dogajanje se je na zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Nastopili so številne govornice in govorniki, ki so vsak na svoj način predstavili videnje 25. obletnice samostojnosti, v znaku katere je potekalo letošnje srečanje.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so sinoči odprli razstavo, povezano s slovenskimi izseljenkami v Ameriki, na katerem sta zbrane pozdravila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in ljubljanski župan, pa je bil tudi uraden začetek Srečanja Dobrodošli doma, ki letos poteka v slovenski prestolnici. Razstavo o Slovenkah v Ameriki so pripravile Veronika Potočnik, Špela Velikonja in Helena Janežič iz ljubljanskega NUK-a , na ogled pa bo vse do 26. novembra. Skupaj z eno izmed avtoric Heleno Janežič si je sinoči razstavo ogledala tudi Lili Brunec:
Še nekaj kratkih novic.
Mendoški oktet in dijaki iz Argentine, ki ste jih že lahko slišali v oddaji, so sicer nastopili še enkrat – dijaki so s folklornim programom nastopili danes ob 13. uri pred Magistratom, Mendoški oktet pa včeraj na Koncertu Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti ob 25. obletnici slovenske samostojnosti. Z njimi so pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča nastopili tudi harfistka Tina Žerdin, vokalna skupina Voxon iz Avstrije ter pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke.
Danes svoje nogometno znanje merijo tudi ekipe iz zamejstva in sveta, ki sodelujejo na nogometnem turnirju na stadionu na Viču v Ljubljani.
Tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma se bo nadaljevalo jutri, 2. julija ob 9:00 z virtualnim potovanjem na Triglav pred uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledil bo nastop folkloristov na Tromostvoju, pred Magistratom in na Tržnici v Ljubljani ob 10:00. Predstavili se bodo SKD Lipa Munchen, Nemčija, Folklorno društvo Triglav Stuttgart, Nemčija, Slovensko društvo Drava iz Augsburga, Nemčija, Slovensko društvo Kakanj, Bih, Pevski zbor Triglav Subotica, Srbija, Pevski zbor Encijan iz Pulja in Društvo Slovencev Lipa Prijedor.
Ob 11:00 bo potekala slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu in Sveta za Slovence po svetu v vladni palači, ki ji bo predsedoval premier Miro Cerar, srečanje pa se bo zaključilo z mašo za Slovence doma, v zamejstvu in po svetu v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov