Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo nekaj več prostora namenili izseljenskemu Srečanju Dobrodošli doma, ki se je minuli konec tedna nadaljevalo v slovenski prestolnici in združilo številne rojake iz sveta, ki so v središču Ljubljane predstavili kulturno dejavnost iz slovenskih skupnosti v tujini.
V okviru omenjenega srečanja so se na slavnostni seji pri premierju Miru Cerarju v soboto sešli tudi člani Svetov za Slovence po svetu in v zamejstvu. Član sveta za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike je tudi Milan Ribič, ki bo v oddaji nekoliko podrobneje spregovoril o slovenski skupnosti v tej državi, obiskali smo tudi 11. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki se prav danes končuje v Ljubljani, v minulih dveh tednih pa se je je udeležilo več kot sto slušateljev iz vsega sveta, med njimi tudi številni mladi potomci slovenskih izseljencev.
Pogovarjali pa se bomo tudi z lektorjem slovenskega jezika na univerzi v Clevelandu Luko Zibelnikom, ki je tudi tesno povezan slovensko skupnostjo v Ohiu in prav tam je tudi naletel na rokopisa dveh Prešernovih pesmi , ki jih je te dni prinesel na ogled v Ljubljano.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo nekaj več prostora namenili izseljenskemu Srečanju Dobrodošli doma, ki se je minuli konec tedna nadaljevalo v slovenski prestolnici in združilo številne rojake iz sveta, ki so v središču Ljubljane predstavili kulturno dejavnost iz slovenskih skupnosti v tujini.
V okviru omenjenega srečanja so se na slavnostni seji pri premierju Miru Cerarju v soboto sešli tudi člani Svetov za Slovence po svetu in v zamejstvu. Član sveta za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike je tudi Milan Ribič, ki bo v oddaji nekoliko podrobneje spregovoril o slovenski skupnosti v tej državi, obiskali smo tudi 11. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika, ki se prav danes končuje v Ljubljani, v minulih dveh tednih pa se je je udeležilo več kot sto slušateljev iz vsega sveta, med njimi tudi številni mladi potomci slovenskih izseljencev.
Pogovarjali pa se bomo tudi z lektorjem slovenskega jezika na univerzi v Clevelandu Luko Zibelnikom, ki je tudi tesno povezan slovensko skupnostjo v Ohiu in prav tam je tudi naletel na rokopisa dveh Prešernovih pesmi , ki jih je te dni prinesel na ogled v Ljubljano.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov