Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
881 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.
Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.
V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.
Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.
V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.
Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.
Neveljaven email naslov