Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.
Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.
V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.
V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.
Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.
V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.
Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.
Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.
Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.
Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.
Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.
Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.
Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Prvo zgodbo v novem letu bo spisala doktorica Urška Velikonja, profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, ki raziskuje področje finančnega kriminala. Veliko se ukvarja z ameriškim trgom vrednostnih papirjev ter s kršitvami pravil na njem. Med drugim razloži, kaj je trgovanje z notranjimi informacijami in prirejanje računovodskih knjig ter kako ameriški regulator ukrepa proti temu. Skupaj s sogovorniki iz organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, pa smo potegnili črto pod minulo leto ter napovedali najpomembnejše dogodke v letošnjem.
Neveljaven email naslov