Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov