Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Los Angelesu pri Martinu Horvatu, ki je na Ameriški filmski akademiji doštudiral scenaristiko, pred kratkim pa je prejel tudi študentskega oskarja za svoje delo pri filmu Vsi ti glasovi, ki ga bomo lahko videli tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu. Iz Los Angelesa smo se preselili v Vancouver, kjer Špela Praznik živi že vrsto let in v svoji novi domovini vedno znova najde nove izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš.
Film All These Voices (Vsi ti glasovi), pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Slovenec Martin Horvat, je postal eden izmed letošnjih dobitnikov študentskega oskarja. Zdaj je znano tudi, da je film v svoji kategoriji prejel zlato medaljo. Nominirani film, pod katerega so kot scenaristi podpisani David Henry Gerson, Martin Horvat in Brennan Elizabeth Peters, je zgodba o mladem nacističnem vojaku. Njegova pot se prekriža z avantgardno gledališko skupino, ki proslavlja konec druge svetovne vojne; vojak se mora soočiti s svojo krivdo za njihovo prestano trpljenje. Martin Horvat je v ZDA doštudiral scenaristiko na Ameriški filmski akademiji, nato pa dobil priložnost, ki jo je izjemno uspešno izkoristil.
Špela Praznik že vrsto let živi v Kanadi, natančneje v Vancouvru. V svoji novi domovini vedno znova najde izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. In kako jo je pot iz Slovenije zanesla v Kanado? Kot turistko …
V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš. Sicer zanimanje za učenje slovenskega jezika med slovenskimi rojaki na tem območju narašča, učenci pa s svojim programom sodelujejo na številnih prireditvah v okviru slovenske skupnosti. Minuli konec tedna so sodelovali tudi na 13. Predstavitvi kulturne ustvarjalnosti narodnih manjšin v Banja Luki. Lili Brunec je v telefonskem pogovoru z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Banja Luki Barbaro Hanuš izvedela, kako je potekala prireditev.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 24. januarja do 02. februarja 2017. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Rok za prijavo je 07. oktober 2016, več iformacij pa najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Na istem naslovu sta že na voljo tudi obrazca za vsebinsko in finančno poročilo izvedenih programov in projektov odobrenih na Javnem razpisu za razpisni področji A (Slovenci v zamejstvu) in B (Slovenci po svetu). Pristojni prosijo, da pred izpolnjevanjem obrazca podrobno preberete navodila. Poročilu poleg izpolnjenega in podpisanega/ ožigosanega obrazca OBVEZNO priložite kopije dokazil, ki potrjujejo namensko porabo dodeljenih sredstev. Brez priloženih dokazil je poročilo neustrezno. Rok za oddajo poročil je 31. januar 2017. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 230 80 00 ali po e-pošti na naslov: urad.slovenci(at)gov.si.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XV. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi:A: Slovenci v zamejstvu in B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Več informacij prav tako lahko najdete na naslovu www.uszs.gov.si.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Los Angelesu pri Martinu Horvatu, ki je na Ameriški filmski akademiji doštudiral scenaristiko, pred kratkim pa je prejel tudi študentskega oskarja za svoje delo pri filmu Vsi ti glasovi, ki ga bomo lahko videli tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu. Iz Los Angelesa smo se preselili v Vancouver, kjer Špela Praznik živi že vrsto let in v svoji novi domovini vedno znova najde nove izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš.
Film All These Voices (Vsi ti glasovi), pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Slovenec Martin Horvat, je postal eden izmed letošnjih dobitnikov študentskega oskarja. Zdaj je znano tudi, da je film v svoji kategoriji prejel zlato medaljo. Nominirani film, pod katerega so kot scenaristi podpisani David Henry Gerson, Martin Horvat in Brennan Elizabeth Peters, je zgodba o mladem nacističnem vojaku. Njegova pot se prekriža z avantgardno gledališko skupino, ki proslavlja konec druge svetovne vojne; vojak se mora soočiti s svojo krivdo za njihovo prestano trpljenje. Martin Horvat je v ZDA doštudiral scenaristiko na Ameriški filmski akademiji, nato pa dobil priložnost, ki jo je izjemno uspešno izkoristil.
Špela Praznik že vrsto let živi v Kanadi, natančneje v Vancouvru. V svoji novi domovini vedno znova najde izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. In kako jo je pot iz Slovenije zanesla v Kanado? Kot turistko …
V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš. Sicer zanimanje za učenje slovenskega jezika med slovenskimi rojaki na tem območju narašča, učenci pa s svojim programom sodelujejo na številnih prireditvah v okviru slovenske skupnosti. Minuli konec tedna so sodelovali tudi na 13. Predstavitvi kulturne ustvarjalnosti narodnih manjšin v Banja Luki. Lili Brunec je v telefonskem pogovoru z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Banja Luki Barbaro Hanuš izvedela, kako je potekala prireditev.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 24. januarja do 02. februarja 2017. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Rok za prijavo je 07. oktober 2016, več iformacij pa najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Na istem naslovu sta že na voljo tudi obrazca za vsebinsko in finančno poročilo izvedenih programov in projektov odobrenih na Javnem razpisu za razpisni področji A (Slovenci v zamejstvu) in B (Slovenci po svetu). Pristojni prosijo, da pred izpolnjevanjem obrazca podrobno preberete navodila. Poročilu poleg izpolnjenega in podpisanega/ ožigosanega obrazca OBVEZNO priložite kopije dokazil, ki potrjujejo namensko porabo dodeljenih sredstev. Brez priloženih dokazil je poročilo neustrezno. Rok za oddajo poročil je 31. januar 2017. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 230 80 00 ali po e-pošti na naslov: urad.slovenci(at)gov.si.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XV. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi:A: Slovenci v zamejstvu in B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Več informacij prav tako lahko najdete na naslovu www.uszs.gov.si.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov