Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Los Angelesu pri Martinu Horvatu, ki je na Ameriški filmski akademiji doštudiral scenaristiko, pred kratkim pa je prejel tudi študentskega oskarja za svoje delo pri filmu Vsi ti glasovi, ki ga bomo lahko videli tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu. Iz Los Angelesa smo se preselili v Vancouver, kjer Špela Praznik živi že vrsto let in v svoji novi domovini vedno znova najde nove izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš.
Film All These Voices (Vsi ti glasovi), pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Slovenec Martin Horvat, je postal eden izmed letošnjih dobitnikov študentskega oskarja. Zdaj je znano tudi, da je film v svoji kategoriji prejel zlato medaljo. Nominirani film, pod katerega so kot scenaristi podpisani David Henry Gerson, Martin Horvat in Brennan Elizabeth Peters, je zgodba o mladem nacističnem vojaku. Njegova pot se prekriža z avantgardno gledališko skupino, ki proslavlja konec druge svetovne vojne; vojak se mora soočiti s svojo krivdo za njihovo prestano trpljenje. Martin Horvat je v ZDA doštudiral scenaristiko na Ameriški filmski akademiji, nato pa dobil priložnost, ki jo je izjemno uspešno izkoristil.
Špela Praznik že vrsto let živi v Kanadi, natančneje v Vancouvru. V svoji novi domovini vedno znova najde izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. In kako jo je pot iz Slovenije zanesla v Kanado? Kot turistko …
V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš. Sicer zanimanje za učenje slovenskega jezika med slovenskimi rojaki na tem območju narašča, učenci pa s svojim programom sodelujejo na številnih prireditvah v okviru slovenske skupnosti. Minuli konec tedna so sodelovali tudi na 13. Predstavitvi kulturne ustvarjalnosti narodnih manjšin v Banja Luki. Lili Brunec je v telefonskem pogovoru z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Banja Luki Barbaro Hanuš izvedela, kako je potekala prireditev.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 24. januarja do 02. februarja 2017. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Rok za prijavo je 07. oktober 2016, več iformacij pa najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Na istem naslovu sta že na voljo tudi obrazca za vsebinsko in finančno poročilo izvedenih programov in projektov odobrenih na Javnem razpisu za razpisni področji A (Slovenci v zamejstvu) in B (Slovenci po svetu). Pristojni prosijo, da pred izpolnjevanjem obrazca podrobno preberete navodila. Poročilu poleg izpolnjenega in podpisanega/ ožigosanega obrazca OBVEZNO priložite kopije dokazil, ki potrjujejo namensko porabo dodeljenih sredstev. Brez priloženih dokazil je poročilo neustrezno. Rok za oddajo poročil je 31. januar 2017. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 230 80 00 ali po e-pošti na naslov: urad.slovenci(at)gov.si.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XV. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi:A: Slovenci v zamejstvu in B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Več informacij prav tako lahko najdete na naslovu www.uszs.gov.si.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Los Angelesu pri Martinu Horvatu, ki je na Ameriški filmski akademiji doštudiral scenaristiko, pred kratkim pa je prejel tudi študentskega oskarja za svoje delo pri filmu Vsi ti glasovi, ki ga bomo lahko videli tudi na Ljubljanskem filmskem festivalu. Iz Los Angelesa smo se preselili v Vancouver, kjer Špela Praznik živi že vrsto let in v svoji novi domovini vedno znova najde nove izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš.
Film All These Voices (Vsi ti glasovi), pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Slovenec Martin Horvat, je postal eden izmed letošnjih dobitnikov študentskega oskarja. Zdaj je znano tudi, da je film v svoji kategoriji prejel zlato medaljo. Nominirani film, pod katerega so kot scenaristi podpisani David Henry Gerson, Martin Horvat in Brennan Elizabeth Peters, je zgodba o mladem nacističnem vojaku. Njegova pot se prekriža z avantgardno gledališko skupino, ki proslavlja konec druge svetovne vojne; vojak se mora soočiti s svojo krivdo za njihovo prestano trpljenje. Martin Horvat je v ZDA doštudiral scenaristiko na Ameriški filmski akademiji, nato pa dobil priložnost, ki jo je izjemno uspešno izkoristil.
Špela Praznik že vrsto let živi v Kanadi, natančneje v Vancouvru. V svoji novi domovini vedno znova najde izzive – tudi take, ki bi lahko pritegnili mlade, ki trenutno še živijo pri nas. In kako jo je pot iz Slovenije zanesla v Kanado? Kot turistko …
V začetku tega tedna smo zaznamovali Evropski dan jezikov, s katerim povsod po stari celini praznujejo jezikovno raznolikost in spodbujajo učenje jezikov. Dogodkom ob Evropskem dnevu jezikov so se tudi letos pridružili učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Banja Luki, ki jih že štiri leta poučuje učiteljica Barbara Hanuš. Sicer zanimanje za učenje slovenskega jezika med slovenskimi rojaki na tem območju narašča, učenci pa s svojim programom sodelujejo na številnih prireditvah v okviru slovenske skupnosti. Minuli konec tedna so sodelovali tudi na 13. Predstavitvi kulturne ustvarjalnosti narodnih manjšin v Banja Luki. Lili Brunec je v telefonskem pogovoru z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Banja Luki Barbaro Hanuš izvedela, kako je potekala prireditev.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2017 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 24. januarja do 02. februarja 2017. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Rok za prijavo je 07. oktober 2016, več iformacij pa najdete na spletni strani www.uszs.gov.si.
Na istem naslovu sta že na voljo tudi obrazca za vsebinsko in finančno poročilo izvedenih programov in projektov odobrenih na Javnem razpisu za razpisni področji A (Slovenci v zamejstvu) in B (Slovenci po svetu). Pristojni prosijo, da pred izpolnjevanjem obrazca podrobno preberete navodila. Poročilu poleg izpolnjenega in podpisanega/ ožigosanega obrazca OBVEZNO priložite kopije dokazil, ki potrjujejo namensko porabo dodeljenih sredstev. Brez priloženih dokazil je poročilo neustrezno. Rok za oddajo poročil je 31. januar 2017. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 230 80 00 ali po e-pošti na naslov: urad.slovenci(at)gov.si.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XV. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi:A: Slovenci v zamejstvu in B: Slovenci v izseljenstvu. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Več informacij prav tako lahko najdete na naslovu www.uszs.gov.si.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Te dni je na daljšem obisku v Sloveniji dejavna članica slovenske skupnosti v Avstraliji Tania Smrdel in povabili smo jo v naš studio. Za oddajo Slovencem po svetu je Tania, ki je bila rojena v Sydneyu, strnila vtise o domovini svojih staršev in pripovedovala o dejavnosti naših rojakov na peti celini. Argentinska Slovenka Amalia Perez Molek se ukvarja s slikarstvom. V pogovoru je predstavila svoje ustvarjalno delo in posebej poudarila skrb za ohranjanje slovenščine. Naša gostja je tudi Pia Bajlo Suhy članica slovenskega društva Lipa Zadar. V oddaji namenjamo nekaj pozornosti tudi 100- letnici rojstva Ameriškega Slovenca -kralja ameriške polke – Frankiea Yankovica.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov