V oddaji Slovencem po svetu boste lahko najprej slišali predsednika slovenskega društva Sava v Beogradu Saša Verbiča, s katerim smo govorili o dnevih slovenskega filma, ki se končujejo danes. Zatem se  selimo v Ameriko, kjer živi in deluje doc. dr. Andrej Košmrlj, ki preučuje mehaniko tankih membran. Na koncu oddaje bomo zavili še v Atene, kamor se je preselil Boris Bogataj, ki je zaposlen pri programskem gigantu Microsoftu.

Od 22. novembra do danes je potekala predstavitev slovenskih filmov v Beogradu. To je tretji retrospektivni filmski dogodek v srbski prestolnici po osamosvojitvi, drugi po lanskem letu, ko je glavni organizator postal Društvo Sava, kot se imenuje združenje Slovencev v Beogradu. Ob tej priložnosti smo poklicali predsednika slovenskega društva Sava v Beogradu, Saša Verbiča. Povedal nam je, kako se je rodila ideja, iz katere je izšel festival.

Kako bo preživel dan zahvalnosti je Mojca Delač povprašala tudi doc. dr. Andreja Košmrlja, ki že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kamor je odšel po diplomi iz fizike v Ljubljani. Potem pa … po poti tako imenovane »bršljanove lige«. Od MIT-a prek Harvarda do Princetona, kjer zdaj živi in dela. Od doktorata iz fizike imunskega sistema do mehanike tankih membran, ki jim trenutno posveča pozornost. Vmes pa šport. Veliko športa, ki ga, kot pravi dr. Košmrlj, sprošča in polni z energijo. Sploh na lepe jesenske dneve, kot je bila pri njih sreda.

Boris Bogataj živi in dela v Atenah. Ko je dokončal svojo magistrsko nalogo, je začel iskati službo. Pri nas je ni našel, a nič zato, pravi. Službo je iskal po vsej Evropi in jo na koncu dobil – v Grčiji. Čeprav ta ni bila med tistimi državami, na katere bi sam v začetku pomislil. 

Še nekaj kratkih novic:

Na povabilo predsednika Odbora za zunanje zadeve Narodne skupščine Republike Srbije Žarka Obradovića je delegacija Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko od 24. do 25. novembra 2016 uradno obiskala Republiko Srbijo. V Narodni skupščini Republike Srbije jih je sprejel predsednik Odbora za zunanje zadeve Narodne skupščine Republike Srbije Žarko Obradović s člani Odbora ter predsednik Odbora za evropske integracije Narodne skupščine Republike Srbije Milija Miletić s člani Odbora. Delegacija Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko se je srečala tudi z ministrico brez listnice za evropske integracije Jadranko Joksimović. V okviru obiska v Beogradu se je delegacija srečala tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti, kakor ste lahko slišali v naši oddaji.

Svetovni slovenski kongres je v sredo, 23. novembra v svojih prostorih gostil predstavitev pesniške zbirke Pomladanske zarje Danila Florjančiča, ki je odraščal v Italiji. Pesmi, posthumno objavljene v pesniški zbirki „Pomladanske zarje“, so nastajale v obdobju od 1939 do 1946. Pesniška zbirka je bila v hrambi pri avtorjevih domačih, dokler je ni zasledila ddr. Marija Stanonik. Pesmi je ocenila kot visoko kvalitetne, upoštevajoč dejstvo, da avtor ni bil deležen niti osnovnega izobraževanja v slovenskem jeziku. V pesmih se zrcali bolečina zaradi domotožja in hrepenenja po domovini, Sloveniji in po domačem kraju.

Eden najizrazitejših slovenskih izseljenskih pisateljev, Zorko Simčič, je 19. novembra 2016 praznoval 95. rojstni dan. Rojen je bil v Mariboru leta 1921. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je kot prostovoljec prijavil v jugoslovansko armado, po njeni kapitulaciji pa se je umaknil v Ljubljano. Bil je zaprt v taborišču Gonars. Že v dijaških letih se je kot izredni slušatelj vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, napisal roman Prebujenje in zanj prejel Prešernovo literarno nagrado mesta Ljubljane. Ob koncu vojne se je umaknil na avstrijsko Koroško, leta 1948 pa se je odselil v Argentino, kjer je bil v ožjem krogu organizatorjev kulturnega življenja v slovenski skupnosti. Bil je med soustanovitelji Slovenske kulturne akcije, dvanajst let urednik osrednje emigrantske kulturne revije Meddobje in vsa leta motor slovenske skupnosti v Argentini. Po osamosvojitvi Slovenije se je vrnil v domovino. Simčič je bil prejemnik Prešernovega sklada za roman Človek na obeh straneh stene. Na predlog Svetovnega slovenskega kongresa in Slovenske konference SSK ga je predsednik RS dr. Janez Drnovšek odlikoval z Zlatim redom za zasluge za Slovensko kulturno akcijo iz Argentine.