Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo najprej poklicali na Kitajsko, kjer Luka Hrček med drugim spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije. Prisluhnili bomo jazz pevki Karin Sever, ki v Franciji študira petje, pot pa jo je tja zanesla zaradi ljubezni. Pot nas bo vodila tudi na Švedsko, kjer že več kot pol stoletja živi in ustvarja akademski likovni umetnik Jože Stražar. Poklicali smo tudi v Augsburg, kjer bodo od 21. do 24. aprila gostili posvet slovenskih organizacij v Nemčiji.
V naslednjih minutah se bomo znova premaknili v času nekaj časovnih pasov naprej, in sicer na jugovzhod dežele izjemno bogate zgodovine in kulture, ki jo od blizu že vrsto let spoznava Slovenec Luka Hrček. Kaj tam počne, kako spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije, kje je imel sam največ izzivov in koliko se povezuje z rojaki in rojakinjami, pa je med drugim povedal Mojci Delač, ki ga je, kot ste zdaj že ugotovili, poklicala na Kitajsko:
Karin Sever je v mesto ljubezni, torej Pariz, ponesla ljubezen. Tista čisto prava, z njo pa tudi ljubezen do glasbe, ki jo čuti že od malih nog. Zdaj tam živi in nadaljuje svojo glasbeno kariero, za katero upa, da se bo tam nadaljevala tudi po koncu študija. Kako pa se je vse skupaj začelo?
Akademski likovni umetnik Jože Stražar že več kot pol stoletja živi in ustvarja na Švedskem. V švedski prestolnici – Stockholmu si je s soprogo, ki prihaja z Japonske, ustvaril novi dom. Sicer pa se v Slovenijo zelo pogosto vrača in tudi svoja dela je že večkrat razstavljal v domovini. Med kratkim pomladnim obiskom v Ljubljani ga je Lili Brunec povabila pred radijski mikrofon in beseda je stekla o njegovem likovnem ustvarjanju in življenju v Stockholmu. In o tem, kako ga je pot pred davnimi leti pripeljala na Sever Evrope.
V Augsburgu od danes pa vse do ponedeljka poteka 22. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji, ki se ga bo udeležil tudi minister Gorazd Žmavc. Posvet bo potekal v mestu Violau v Nemčiji, minister Žmavc pa se ga bo udeležil na povabilo Franca Kolmana, predsednika Slovenskega kulturnega in športnega društva Drava iz Augsburga, ki je organizator posveta. Gre za tradicionalno srečanje, ki obsega delavnice, predavanja in razprave ter je posvečeno aktualnim tematikam s področja kulture, pedagogike in socialnega dela. Poklicali smo predsednika društva Drava v Augsburgu Franca Kolmana, ki je najprej prestavil program letošnjega srečanja.
Še kratki novici:
Danes ob 13. uri so v Plečnikovi hiši v Pragi odprli razstavo Plečnik in praški grad – stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. Razstavo so odprli minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, njena ekselenca Vera Zemanova, direktor arhivskega oddelka predsedniške pisarne Republike Češke Martin Halata in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
V okviru projekta Noč knjige so mlajši in odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenščine z drugimi člani Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu spoznavali besedila Anje Štefan, izdelovali lutke, risali risbe za kamišibaj, pripravljali kviz o avtorici in njenem delu ter pekli pravljične palačinke. Prireditelj dogodka je Slovensko društvo Kredarica Novi Sad z dopolnilnim poukom slovenščine.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo najprej poklicali na Kitajsko, kjer Luka Hrček med drugim spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije. Prisluhnili bomo jazz pevki Karin Sever, ki v Franciji študira petje, pot pa jo je tja zanesla zaradi ljubezni. Pot nas bo vodila tudi na Švedsko, kjer že več kot pol stoletja živi in ustvarja akademski likovni umetnik Jože Stražar. Poklicali smo tudi v Augsburg, kjer bodo od 21. do 24. aprila gostili posvet slovenskih organizacij v Nemčiji.
V naslednjih minutah se bomo znova premaknili v času nekaj časovnih pasov naprej, in sicer na jugovzhod dežele izjemno bogate zgodovine in kulture, ki jo od blizu že vrsto let spoznava Slovenec Luka Hrček. Kaj tam počne, kako spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije, kje je imel sam največ izzivov in koliko se povezuje z rojaki in rojakinjami, pa je med drugim povedal Mojci Delač, ki ga je, kot ste zdaj že ugotovili, poklicala na Kitajsko:
Karin Sever je v mesto ljubezni, torej Pariz, ponesla ljubezen. Tista čisto prava, z njo pa tudi ljubezen do glasbe, ki jo čuti že od malih nog. Zdaj tam živi in nadaljuje svojo glasbeno kariero, za katero upa, da se bo tam nadaljevala tudi po koncu študija. Kako pa se je vse skupaj začelo?
Akademski likovni umetnik Jože Stražar že več kot pol stoletja živi in ustvarja na Švedskem. V švedski prestolnici – Stockholmu si je s soprogo, ki prihaja z Japonske, ustvaril novi dom. Sicer pa se v Slovenijo zelo pogosto vrača in tudi svoja dela je že večkrat razstavljal v domovini. Med kratkim pomladnim obiskom v Ljubljani ga je Lili Brunec povabila pred radijski mikrofon in beseda je stekla o njegovem likovnem ustvarjanju in življenju v Stockholmu. In o tem, kako ga je pot pred davnimi leti pripeljala na Sever Evrope.
V Augsburgu od danes pa vse do ponedeljka poteka 22. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji, ki se ga bo udeležil tudi minister Gorazd Žmavc. Posvet bo potekal v mestu Violau v Nemčiji, minister Žmavc pa se ga bo udeležil na povabilo Franca Kolmana, predsednika Slovenskega kulturnega in športnega društva Drava iz Augsburga, ki je organizator posveta. Gre za tradicionalno srečanje, ki obsega delavnice, predavanja in razprave ter je posvečeno aktualnim tematikam s področja kulture, pedagogike in socialnega dela. Poklicali smo predsednika društva Drava v Augsburgu Franca Kolmana, ki je najprej prestavil program letošnjega srečanja.
Še kratki novici:
Danes ob 13. uri so v Plečnikovi hiši v Pragi odprli razstavo Plečnik in praški grad – stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. Razstavo so odprli minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, njena ekselenca Vera Zemanova, direktor arhivskega oddelka predsedniške pisarne Republike Češke Martin Halata in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
V okviru projekta Noč knjige so mlajši in odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenščine z drugimi člani Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu spoznavali besedila Anje Štefan, izdelovali lutke, risali risbe za kamišibaj, pripravljali kviz o avtorici in njenem delu ter pekli pravljične palačinke. Prireditelj dogodka je Slovensko društvo Kredarica Novi Sad z dopolnilnim poukom slovenščine.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov