Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo najprej poklicali na Kitajsko, kjer Luka Hrček med drugim spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije. Prisluhnili bomo jazz pevki Karin Sever, ki v Franciji študira petje, pot pa jo je tja zanesla zaradi ljubezni. Pot nas bo vodila tudi na Švedsko, kjer že več kot pol stoletja živi in ustvarja akademski likovni umetnik Jože Stražar. Poklicali smo tudi v Augsburg, kjer bodo od 21. do 24. aprila gostili posvet slovenskih organizacij v Nemčiji.
V naslednjih minutah se bomo znova premaknili v času nekaj časovnih pasov naprej, in sicer na jugovzhod dežele izjemno bogate zgodovine in kulture, ki jo od blizu že vrsto let spoznava Slovenec Luka Hrček. Kaj tam počne, kako spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije, kje je imel sam največ izzivov in koliko se povezuje z rojaki in rojakinjami, pa je med drugim povedal Mojci Delač, ki ga je, kot ste zdaj že ugotovili, poklicala na Kitajsko:
Karin Sever je v mesto ljubezni, torej Pariz, ponesla ljubezen. Tista čisto prava, z njo pa tudi ljubezen do glasbe, ki jo čuti že od malih nog. Zdaj tam živi in nadaljuje svojo glasbeno kariero, za katero upa, da se bo tam nadaljevala tudi po koncu študija. Kako pa se je vse skupaj začelo?
Akademski likovni umetnik Jože Stražar že več kot pol stoletja živi in ustvarja na Švedskem. V švedski prestolnici – Stockholmu si je s soprogo, ki prihaja z Japonske, ustvaril novi dom. Sicer pa se v Slovenijo zelo pogosto vrača in tudi svoja dela je že večkrat razstavljal v domovini. Med kratkim pomladnim obiskom v Ljubljani ga je Lili Brunec povabila pred radijski mikrofon in beseda je stekla o njegovem likovnem ustvarjanju in življenju v Stockholmu. In o tem, kako ga je pot pred davnimi leti pripeljala na Sever Evrope.
V Augsburgu od danes pa vse do ponedeljka poteka 22. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji, ki se ga bo udeležil tudi minister Gorazd Žmavc. Posvet bo potekal v mestu Violau v Nemčiji, minister Žmavc pa se ga bo udeležil na povabilo Franca Kolmana, predsednika Slovenskega kulturnega in športnega društva Drava iz Augsburga, ki je organizator posveta. Gre za tradicionalno srečanje, ki obsega delavnice, predavanja in razprave ter je posvečeno aktualnim tematikam s področja kulture, pedagogike in socialnega dela. Poklicali smo predsednika društva Drava v Augsburgu Franca Kolmana, ki je najprej prestavil program letošnjega srečanja.
Še kratki novici:
Danes ob 13. uri so v Plečnikovi hiši v Pragi odprli razstavo Plečnik in praški grad – stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. Razstavo so odprli minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, njena ekselenca Vera Zemanova, direktor arhivskega oddelka predsedniške pisarne Republike Češke Martin Halata in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
V okviru projekta Noč knjige so mlajši in odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenščine z drugimi člani Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu spoznavali besedila Anje Štefan, izdelovali lutke, risali risbe za kamišibaj, pripravljali kviz o avtorici in njenem delu ter pekli pravljične palačinke. Prireditelj dogodka je Slovensko društvo Kredarica Novi Sad z dopolnilnim poukom slovenščine.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu bomo najprej poklicali na Kitajsko, kjer Luka Hrček med drugim spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije. Prisluhnili bomo jazz pevki Karin Sever, ki v Franciji študira petje, pot pa jo je tja zanesla zaradi ljubezni. Pot nas bo vodila tudi na Švedsko, kjer že več kot pol stoletja živi in ustvarja akademski likovni umetnik Jože Stražar. Poklicali smo tudi v Augsburg, kjer bodo od 21. do 24. aprila gostili posvet slovenskih organizacij v Nemčiji.
V naslednjih minutah se bomo znova premaknili v času nekaj časovnih pasov naprej, in sicer na jugovzhod dežele izjemno bogate zgodovine in kulture, ki jo od blizu že vrsto let spoznava Slovenec Luka Hrček. Kaj tam počne, kako spremlja neverjeten razmah kitajske ekonomije, kje je imel sam največ izzivov in koliko se povezuje z rojaki in rojakinjami, pa je med drugim povedal Mojci Delač, ki ga je, kot ste zdaj že ugotovili, poklicala na Kitajsko:
Karin Sever je v mesto ljubezni, torej Pariz, ponesla ljubezen. Tista čisto prava, z njo pa tudi ljubezen do glasbe, ki jo čuti že od malih nog. Zdaj tam živi in nadaljuje svojo glasbeno kariero, za katero upa, da se bo tam nadaljevala tudi po koncu študija. Kako pa se je vse skupaj začelo?
Akademski likovni umetnik Jože Stražar že več kot pol stoletja živi in ustvarja na Švedskem. V švedski prestolnici – Stockholmu si je s soprogo, ki prihaja z Japonske, ustvaril novi dom. Sicer pa se v Slovenijo zelo pogosto vrača in tudi svoja dela je že večkrat razstavljal v domovini. Med kratkim pomladnim obiskom v Ljubljani ga je Lili Brunec povabila pred radijski mikrofon in beseda je stekla o njegovem likovnem ustvarjanju in življenju v Stockholmu. In o tem, kako ga je pot pred davnimi leti pripeljala na Sever Evrope.
V Augsburgu od danes pa vse do ponedeljka poteka 22. posvet slovenskih organizacij v Nemčiji, ki se ga bo udeležil tudi minister Gorazd Žmavc. Posvet bo potekal v mestu Violau v Nemčiji, minister Žmavc pa se ga bo udeležil na povabilo Franca Kolmana, predsednika Slovenskega kulturnega in športnega društva Drava iz Augsburga, ki je organizator posveta. Gre za tradicionalno srečanje, ki obsega delavnice, predavanja in razprave ter je posvečeno aktualnim tematikam s področja kulture, pedagogike in socialnega dela. Poklicali smo predsednika društva Drava v Augsburgu Franca Kolmana, ki je najprej prestavil program letošnjega srečanja.
Še kratki novici:
Danes ob 13. uri so v Plečnikovi hiši v Pragi odprli razstavo Plečnik in praški grad – stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika. Razstavo so odprli minister za kulturo Republike Slovenije Tone Peršak, veleposlanica Republike Češke v Sloveniji, njena ekselenca Vera Zemanova, direktor arhivskega oddelka predsedniške pisarne Republike Češke Martin Halata in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
V okviru projekta Noč knjige so mlajši in odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenščine z drugimi člani Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu spoznavali besedila Anje Štefan, izdelovali lutke, risali risbe za kamišibaj, pripravljali kviz o avtorici in njenem delu ter pekli pravljične palačinke. Prireditelj dogodka je Slovensko društvo Kredarica Novi Sad z dopolnilnim poukom slovenščine.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Neveljaven email naslov