Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
877 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mira Delavec Touhami je bila v okviru seminarja za učitelje dopolnilnega pouka Slovenščine na obisku v Sloveniji in nam predstavila svojo osupljivo zgodbo. Lektorica Ana Fras iz Granade je Mojci Delač opisala živahno kulturno s Slovenijo povezano dogajanje v Andaluziji v maju, Lili Brunec pa se je udeležila slovesne razglasitve nagrajencev in podelitve nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesno je bilo danes tudi v Splitu, kjer slovensko društvo Triglav praznovalo 25 let svojega obstoja.
Mira Delavec Touhami trenutno poučuje dopolnilni pouk slovenskega jezika v Nemčiji. Njena pot do tja je bila dolga, saj je, preden je odšla v Nemčijo, doživela ogromno – pa ne samo na starem kontinentu. Ima kar dva doktorata, njeno srce pa ostaja med Tuaregi. Kako je prišlo tja ste izvedeli, najprej pa smo jo seveda vprašali, ali je bila potovanjem zapisana od nekdaj. Več o naši gostji si lahko preberete tudi tukaj: www.kdjt.si
V naslednjih minutah smo se potepali po Andaluziji. Natančneje, zavili smo v mesto Granada, ki je svetovno znano po veličastni Alhambri, mavrski citadeli in palači. Granada je mesto kulture in bogate zgodovine številnih vplivov. Mojca Delač je tja poklicala lektorico slovenščine, Ano Fras. Iztočnica za to je bilo torkovo odprtje razstave lutk pionirja slovenskega lutkarstva Milana Klemenčiča v tem španskem mestu. Kot boste slišali, je to samo delček bogatega špansko – slovenskega kulturnega povezovanja, ki ga prinaša maj.
V začetku tega tedna je v vili Podrožnik v Ljubljani potekala slovesna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku 15. natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Lili Brunec je na podelitvi zabeležila nekaj utrinkov iz raziskovalnih del nagrajenk s področja slovenskega izseljenstva.
V četrtek smo poklicali v Split predsednika Slovenskega društva Triglav Cveta Šušmelja. Društvo, ki ga vodi, obeležuje že 25. obletnico delovanja, povezuje pa tako Slovence, ki živijo tam kot tudi lokalno prebivalstvo, ki je za njihov prispevek h kulturni ponudbi mesta hvaležno.
Še nekaj kratkih novic:
Slovenska kuharska mojstrica Ana Roš je obiskala Avstralijo, kjer se je udeležila Festivala okušanja hrane v Adelaideu. Obiskala je tudi tamkajšnji slovenski klub. Pripravili so ji tudi sprejem, ki se ga je po besedah organizatorjev udeležilo veliko število ljudi.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi organizira Kolovratove pomladne večere v gostilniu pri Kolovratu, kamor je rad zahajal tudi sloviti slovenski arhitekt Jože Plečnik. V torek prihodnji teden bo nastopila vokalna skupina Cintare, v sredo sledi monokomedija Natakarica Pepca, v četrtek pa nastop vrhunskih glasbenikov Janeza Dovča in Boštjana Gombača.
Na letošnji razpis za likovno kolonijo v organizaciji Združenja SIM in TD Most na Soči so prejeli zelo veliko prijav. Razpisnih mest je bilo 8, zato vseh žal niso mogli sprejeti. Likovna kolonija bo trajala od 4. do 10. junija 2017, odprtje razstave del nastalih na koloniji bo v petek, 9. junija 2017 ob 16.00 uri v Vodni hiši v Mostu na Soči.
Slikarke in slikarji, ki so bili sprejeti na likovno kolonijo 2017 so:
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
Neveljaven email naslov