Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
880 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo obiskali poletno šolo učenja slovenskega jezika za mlade iz sveta in iz Slovenije v Gorenju pri Zrečah. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota nam je povedala več o ohranjanju izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ki je povezoval prekmurske izseljence v ZDA. Z Danico Badovinac z Lomboka smo raziskovali, kako so tja zašli čevapčiči ter v ameriški Ljubljani oziroma Clevelandu izvedeli več o ohranjanju naše kulture in običajev v okviru družine.
V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti društvo Slovenska izseljenska matica letos že drugič organizira poletno šolo za mlade od 12 do 15 leta z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola poteka med 23. in 29. julijem v Gorenju pri Zrečah. V poletni šoli sodelujejo učiteljice slovenščine in likovne vzgoje, vodi pa jih tajnica društva Slovenska izseljenska matica, Jasmina Ilić.
Na letošnjem izseljenskem srečanju Dobrodošli doma! V Rakičanu, ki smo ga podrobneje predstavili v naši oddaji, so odprli tudi razstavo o prekmurskem izseljenskem tisku, o katerem pa nekaj več v nadaljevanju. Avtorica razstave dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je povedala, da se je ohranilo največ izvodov časopisa »Amerikanski glas«, ta pa je bil eden izmed šestih časopisov, ki so povezovali prekmurske izseljence čez lužo in zgodbe ter novice o njihovem življenju prenašali tudi v rodno domovino, kjer so se bralci lahko naročili nanje:
Ali veste, kje je Lombok? Ne? Potem naj vam povemo, da gre za otok v Indoneziji. Dodajmo, da tam lahko srečate Slovenko, ki se tam počuti kot doma in malo stran od nje dobite čisto prave čevapčiče. Če zaenkrat še niste povezali vseh podatkov v logično celoto, potem prisluhnite Danici Badovinac, ki Juretu K. Čoklu pripoveduje zgodbo o tem, kako je pristala na Lomboku.
V ameriško Ljubljano, kot so naši izseljenci nekdaj rekli Clevelandu, se je že v začetku 20.stoletja izselilo veliko slovenskih rojakov, ki so odšli s trebuhom za kruhom v tujino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je tja pot iz rodne Slovenije pripeljala tudi starše Davida in Irene Družina, ki sta se rodila v Ameriki. Med rojaki v Clevelandu sta ohranila slovenski jezik in običaje, slovenstvo pa prenašata tudi na svoje otroke. Med nedavnim obiskom v Sloveniji ju je v radijski mikrofon ujela Lili Brunec in najprej je stekla beseda o tem, od kod v Sloveniji izvira njun rod.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres pripravlja od jutri do 5. avgusta 2017 že 21. poletni tabor slovenskih otrok po svetu – tokrat v CŠOD Kavka, v bližini meje z Italijo. Reportažo od tam boste lahko slišali v prihodnji oddaji.
Prav tako v eni izmed prihodnjih oddaj lahko pričakujete reportažo s Poletne šole slovenščine za otroke in mladostnike slovenskega porekla, ki živijo v tujini. Obiskali jih bomo v taboru CŠOD v Bohinju, ki ga organizirata Zavod RS za šolstvo in Center šolskih in obšolskih dejavnosti, potekal pa bo od nedelje 30. julija do 11. avgusta 2017. Pokrovitelj poletne šole je Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, šole se bo udeležilo 42 otrok slovenskega porekla iz 14 držav.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov