Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

22.09.2017


Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi.  Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.

Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.

Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.

Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:

Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane  zanesla v Kanado.  In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila  že v Sloveniji in tudi  na izobraževanju   v Benetkah. Opus ustvarjenih  del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela  je že  veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti  se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je  Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav  zaneslo v svet.

Še nekaj kratkih novic:

Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.

Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober

Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.

 


Slovencem po svetu

886 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

22.09.2017


Žal smo tokratno oddajo začeli z žalostnimi novicami, ki prihajajo iz Mehike. Tam je v potresu po do zdaj zbranih informacijah življenje izgubilo več kot 200 ljudi, številka pa bi se lahko tudi zvišala, saj številne še pogrešajo. Do zdaj je reševalcem uspelo izpod ruševin rešiti več kot 50 ljudi in upamo, da bo ta številka še večja. V Sloveniji je na obisku dr. Primož Kajdič, ki v Mehiki živi.  Anton Malenšek se je po petdesetih letih življenja vrnil iz ZDA, iz Kanade pa je v Slovenijo priletela tudi Renata Gorenc, ki zdaj opazuje svoja otroka, ki v folklorni skupini ohranjata slovensko izročilo. Ob koncu oddaje pa ne preslišite še pogovora s kanadsko Slovenko Ireno Hribar Schmidt, ki je to poletje razstavljala svoja likovna dela v naši domovini.

Dr. Primož Kajdič živi v Mehiki. Je astrofizik, ki se je tja odpravil na doktorski študij v po diplomi na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko leta 2002. Tam je doktoriral, po doktoratu pa je dr. Kajdič nadaljeval delo v Mehiki. Seveda ob vsem tem ni pozabil svojega porekla in je nekaj časa vodil tudi združenje Slovencev v Mehiki, imenovano Lipa. Mehiko je pred nekaj dnevi stresel močan potres, zato smo ga najprej vprašali, ali ima stik s Slovenci, ki živijo tam in kakšne so zadnje informacije s prizorišča potresa, ki je po zadnjih informacijah terjal več kot 200 življenj.

Mnogo naših rojakov, ki jih življenje odpelje onkraj meja domovine, si želi, da bi se nekoč vrnilo domov. Ta želja se je uresničila našemu slednjemu sogovorniku. Gospod Anton Malenšek je Belokranjec, ki je pol stoletja živel čez lužo, potem pa se je, kot je povedal Mojci Delač, vrnil čez lužo domov.

Tako kot gospoda Malenška je na poletni prireditvi Dobrodošli doma v Prekmurju Mojca Delač srečala tudi gospo Renato Gorenc, ki se je prav tako preselila čez lužo, in sicer v Kanado. Z veseljem opazuje, kako njena dva otroka, Alenka in Matej, v folklorni skupini obujata in ohranjata slovensko izročilo v Torontu, kamor se je odpravila z družino, ko je bila še najstnica:

Irena Hribar Schmidt živi v tujini že od leta 1979, kot mlado dekle jo je takrat življenjska pot iz rodne Ljubljane  zanesla v Kanado.  In na tej poti je s seboj v tujino ponesla tudi svojo veliko ljubezen do likovne umetnosti in znanje ,ki ga je na tem področju pridobila  že v Sloveniji in tudi  na izobraževanju   v Benetkah. Opus ustvarjenih  del Irene Hribar Schmidt je zelo obsežen, imela  je že  veliko razstav v tujini pa tudi v Sloveniji , prav letos poleti  se je predstavila tudi z razstavo slik v Rakičanu. Med nedavnim obiskom v domovini jo je  Lili Brunec povabila pred mikrofon in beseda je stekla najprej o tem, kako jo je pravzaprav  zaneslo v svet.

Še nekaj kratkih novic:

Vsi tisti, ki imajo namen zaprositi za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018, imajo še osem dni časa, rok prijave je namreč 30. September. Prijave morajo biti predložene Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije s pripisom: za 234. javni razpis. Več informacij najdete na spletni strani urada www.sklad-kadri.si.

Slovenska kulturna akcija je pripravila nagradni natečaj treh različnih možnostih izražanja mlajših slovenskih umetnikov, pod naslovom »Beseda, poezija in barve«. Sklic uživa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sodelujejo lahko: a) osebe slovenskega porekla, rojene zunaj matičnih meja Slovenije – ali b) osebe, ki živijo zunaj matičnih meja Slovenije že več kot deset let. V obeh primerih do dopolnjenega 40. leta starosti. Več informacij najdete na spletnem naslovu http://svobodnaslovenija.com.ar , zadnji rok za oddajo pa je 14. oktober

Svetovni slovenski kongres je s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravil nagradni natečaj za poezijo in fotografijo na temo »Moje vezi s Slovenijo«. Sodelujejo lahko vsi mlajši od 40 let s stalnim prebivališčem izven meja republike Slovenije. Več informacij lahko dobite na naslovu www.slokongres.si. Rok za oddajo je 15. Oktober.

 


10.05.2019

Slovencem po svetu

Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.


03.05.2019

Zgodbe Slovencev iz Velike Britanije, Nizozemske in Argentine

V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.


19.04.2019

Nagrajenci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


12.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


05.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.03.2019

Slovenščina je v varnih rokah

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


22.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


25.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


18.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


11.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


04.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


28.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


21.12.2018

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov