Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci.
Najprej ste v oddaji lahko izvedeli, da je Pošta Slovenije je prav danes, v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Slišali ste zgodbo Helene Klersy, ki je na naš radio iz Nemčije prišla na prakso in pomagala tudi pri ustvarjanju naše oddaje. V soboto je godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Tradicijo ohranja tudi Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta, ki ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skozi dolga štiri desetletja.
Pošta Slovenije je izdala prvo znamko nove serije Slovenci po svetu. Motivi znamk bodo predstavljali značilnosti okolij v svetu, kjer živijo slovenski izseljenci in kjer še danes živijo slovenski jezik, kultura in pripadnost. Seveda pa bodo ti motivi kar najbolje prikazovali vez Slovenije z vsemi tistimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Prva znamka je posvečena Slovencem v Argentini, o ideji in pobudi zanjo pa smo se pogovarjali z magistro Simono Koser Šavora z oddelka tržnega komuniciranja in filatelije na Pošti Slovenije.
Zgodba Helene Klersy je malce drugačna od tistih, ki jih običajno slišite v naši oddaji. Rojena je bila v Nemčiji in tam tudi že od rojstva živi. Slovensko govori tekoče, ker je njena mama Slovenka. Tudi doma govorita po slovensko, veliko pa se je naučila pri dopolnilnem pouku Slovenščine, kjer jo poučuje Mira Delavec Touhami, ki je tudi že bila gostja v naši oddaji. Helena je teden dni preživela na našem radiu, kjer je opravljala šolsko prakso. Najprej smo nadobudno petnajstletnico vprašali kako se je zgodilo, da je njena mama odšla v Nemčijo.
V soboto bo godoval sveti Martin ki, kot pravijo, mošt spremeni v vino. Tudi nekatera slovenska društva v tujini v tem času pripravljajo martinovanja in tudi tako tudi ohranjajo slovensko tradicijo. Mednje sodi tudi Slovensko planinsko društvo na Predarlskem, v soboto pa se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi začetkov delovanja društva, ki združuje Slovence že štiri desetletja. Nekaj podrobnosti o jutrišnjem martinovanju je v pogovoru z Lili Brunec nanizal predsednik društva Srečko Kovačič.
Slovensko društvo Lastovka iz Ingolstadta ne sodi med najmočnejša društva v Nemčiji, pa vendar se trudi ohranjati slovenstvo skoti dolga desetletja. Zdaj je krmilo vodenja društva prevzela že druga generacija Slovencev, ki živijo v Ingolstadtu in čeprav se število članov z leti manjša, si prizadevajo za ohranitev številnih sekcij, prdvsem folklorne. Ob obletnici štirih desetletij delovanja pripravljajo bogato kulturno prireditev. Novi predsednik slovenskega društva Lastovka Roland Majcen je v pogovoru z Lili Brunec na kratko povedal, kako bodo jutri zaznamovali pomembno obletnico društva, najprej pa se je ozrl k začetkom organiziranega delovanja slovenske skupnosti v Ingolstadtu.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec se bosta 18. novembra udeležila slovesnosti ob jubilejni 70. obletnici obstoja in delovanja Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki.
Od 14. do 17. novembra bo v Pragi v organizacijo Slovenskega društva Jože Plečnik potekal tradicionalni 3. pesniški festival ‘Mladi mesec’. Nastopile bodo tri slovenske pesnice – Miriam Drev, Meta Kušar ter Alenka Jensterle-Doležal. Dogodek bo potekal v okviru Katedre za južnoslovanske in balkanistične študije Filozofske fakultete v Pragi. V okviru literarnega festivala so bodo zvrstili dva literarna večera v Pragi in eden v Novi Paki. Dogodek bo popestril kulturno ponudbo v Pragi in širil odmevnost slovenske literature in kulture v češkem okolju. Več o njem najdete na spletni strani slovenskega društva Jože Plečnik.
Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si.
Na isti povezavi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu najdete tudi nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Natečaj je odprt do 1.decembra 2017.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov