Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
885 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Še nekaj dni in zagoreli bodo kresovi v čast praznika dela. Ravno delo je najbolj pogost razlog za selitev v tujino mlajše generacije, v katero spada tudi prvi nocojšnji gost, fotograf Jaka Vinšek, ki živi in dela v New Yorku. Maja Horvat živi v Cardiffu v Veliki Britaniji, študira pa nevroznanost. Tja pa je ni pripeljala slednja, ampak ljubezen. Rok Fink ne sodi v to kategorijo, smo ga pa med nedavnim obiskom Slovenije povabili pred mikrofon in pogovor je stekel tudi o tem, kateri generaciji Slovencev v Argentini pravzaprav pripada. Vse to in še več v oddaji Slovencem po svetu nocoj po 21:00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov