Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
870 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokrat smo zavili k slovenskim rojakom v Nemčijo, Bosno in Hercegovino in Srbijo, ustavili pa smo se tudi na Dunaju
Najprej se podajamo v Nemčijo, kjer se je v organizaciji slovenskega društva Triglav v Stuttgartu začel tradicionalni 22. Posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, pevskih zborov in folklornih skupin iz vse Nemčije, na posvetu pa sodelujejo tudi predstavniki nekaterih institucij iz Slovenije. Zbralo se je skoraj 70 udeležencev, srečanje pa je priložnost za izmenjavo mnenj in razprave o perečih vprašanjih, ki zanimajo slovenske zdomce v Nemčiji. Med drugim predavatelji zbrane seznanjajo s temami s področja rezidentstva, šolstva in izobraževanja, gospodarstva, arhivistike, pa tudi z aktualnostmi s konzularnega področja. Na Posvetu vzporedno s predavanji potekajo tudi delavnice, ki se jih udeležujejo predvsem mladi Slovenci iz Nemčije in pridobivajo nova znanja v retoriki, dramatiki, zborovskem petju in slovenskem ljudskem plesu.
Zaznamovali smo tudi 20-letnico delovanja slovenskega društva Triglav iz Banjaluke. Jubilej Slovenci v Banjaluki praznujejo s slovesno prireditvijo, ki se je udeležuje tudi minister za Slovence po svetu Gorazd žmavc, ki opravlja tekoče posle. O zaznamovanju te pomembne obletnice društva Triglav iz Banjaluke in o življenju Slovencev na tem območju je nekaj več povedala dolgoletna predsednica slovenskega društva Triglav Marija Grbić.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi približno 5000 slovenskih rojakov, ki se združujejo v 15 slovenskih društvih. Tam poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, za učenje slovenskega jezika pa je zanimanje vsako leto večje. V okviru slovenske šole pripravljajo tudi veliko projektov, pridružili so se tudi slovenski Noči knjige s projektom beremo s Slovenijo za otroke, učence dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Druženje je tridnevno, poteka pa ta konec tedna v Rumi, nam je povedala učiteljica slovenskega jezika in kulture v Srbiji Rut Zlobec.
Pogovarjali smo se tudi s predsednikom slovenskega društva Emona iz Rume Zoranom Jovičićem, ki je tudi član nacionalnega sveta slovenske nacionalne manjšine, v Rumi pa poučuje tudi slovenščino. Tam živi skoraj tristo Slovencev in njihovih potomcev, ki pripadajo že tretji, četrti generaciji slovenskih rojakov. Na to območje v Vojvodini so namreč Slovenci začeli prihajati že ob koncu 19. stoletja predvsem kot rudarji. Zoran Jovičić je predstavil bogato dejavnost slovenskega društva v Rumi, ki bo prihodnje leto praznovalo desetletnico delovanja in aktualno dogajanje v slovenski skupnosti v tem vojvodinskem mestu.
Pozornost smo namenili tudi slovenskemu vrtcu, ki bo jeseni začel delovati na Dunaju. Gre za prvi slovenski dvojezični vrtec, ki sodi v projekt Iniciative za slovenski vrtec – ta deluje kot društvo. Vodi jo Natalija Svetina, ki je v začetku tega tedna pripravila tudi informativni dan za vse zainteresirane starše.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Rojakinji v Bitoli in Buenos Airesu ter mladi slovenski modni oblikovalec v Londonu so gostje tokratne oddaje. O delovanju Združenja Slovencev Triglav v Bitoli pripoveduje Milena Pinza, ki v Makedoniji živi že od leta 1983. V društvu si še posebej prizadevajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Naša sogovornica se dotakne tudi svojega prihoda in življenja v Bitoli in kot pravi Slovence v Makedoniji zelo cenijo. Za slovenski jezik na dveh univerzah v Argentini skrbi Tjaša Lorbek, ki se je tja preselila iz Slovenske Bistrice. Med drugim pove kako usklajuje delo v Buenos Airesu in La Plati , govori pa tudi o druženju z rojaki v argentinskem glavnem mestu, kjer na Slovenca naletiš tako med taksisti kot nepremičninskimi agenti, gospodarstveniki ali prodajalci in gostinci. Peter Movrin iz Kočevja pa je eden izmed najbolj nadarjenih mladih modnih ustvarjalcev, ki študira na znameniti modni šoli Central St. Martins v Londonu. Brez dlake na jeziku pripoveduje o modni industriji, življenju v britanski prestolnici, povezovanju s slovenci in Slovenijo ter o sodelovanju v sveu filma in glasbe (med drugim sodeluje z Beyonce).
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov