Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Daniela Rode, biologinja, ki spoznava svoje slovenske korenine.
Časopis Večer je razglasil 100 najbolj vplivnih Slovenk in Slovencev. Na prvih šestih mestih so končali športniki in s športom povezani funkcionarji, prvi politik jem predsednik Pahor na 8. mestu. Težko se je odločiti ali gre za priljubljenost ali za vpliv, vendarle pa lestvica kaže na povezanost naše države s športom in športniki, ki nas v tujini predstavljajo v najlepši luči.
Enako lahko zatrdimo tudi za Danielo Rode, biologinjo iz Argentine, ki je s hčerko in možem že en mesec v Sloveniji. Ukvarja se z jaguarji, kaj jo je prineslo k nam, pa v nadaljevanju oddaje. Mojca Delač je pred mikrofon povabila doktorico Nino Boger z Nizozemske, ki se z družino pripravlja na čisto poseben izziv, Slovenijo pa je obiskala tudi učiteljica dopolnilnega pouka Slovenščine Tatjana Bukvič, ki jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec.
Daniela Rode je biologinja, ki je že en mesec na obisku v Sloveniji z možen in hčerko. Hčerka obiskuje tečaj Slovenščine, zato bo tu ostala še nekaj mesecev. Mož je znanstvenik in je na enoletnem programu raziskovanja na Biotehnični fakulteti, Daniela pa tukaj opravlja polletno raziskovalno delo. Sicer je zaposlena pri podjetju Fundación Vida Silvestre, ukvarja pa se z ohranjanjem okolja. Njena posebna skrb so jaguarji. Z njo sem se pogovarjal s pomočjo Andreja Rota, ki je intervju prevedel iz Španščine.
Dr. Nina Bógerd skupaj z družino živi na obrobju mesta Haag na Nizozemskem. Pravi, da že od najstniških let rada potuje in odkriva svet, s prav takšno mero zagnanosti in energije pa se loteva mnogih stvari na svoji življenjski poti. Od znanstveno – akademske kariere do športa in humanitarnih aktivnosti. Seveda pa je najprej tudi mama in žena in pred njeno družino je prav v začetku maja posebna dogodivščina. Več in podrobneje pa je dr. Nina Bogerd pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač, ki jo je poklicala v deželo tulipanov in mlinov na veter.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi blizu 5.000 Slovencev, veliko jih je delo in dom našlo v srbski prestolnici, kjer deluje tudi slovensko društvo Sava. V Beogradu poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, ki je zelo dobro obiskan, že nekaj let pa tam poučuje učiteljica Tatjana Bukvič. Med krajšim obiskom Slovenije se je o slovenski šoli v Beogradu s Tatjano Bukvič pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in v tujini bo potekalo v nedeljo, 3. 6. 2018. Volivce obveščamo, da bodo v nedeljo, 3. 6. 2018 od 9.00 do 17.00 ure po lokalnem času, volišča odprta na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije. Seznam objavljamo tudi na naši spletni strani.
GK v Celovcu, GK v Clevelandu, GK v Münchnu, GK v Trstu, GK v Torontu, VP na Dunaju, VP v Atenah, VP v Beogradu, VP v Berlinu, VP v Bernu, VP v Bratislavi, VP v Bruslju, VP v Budimpešti, VP v Buenos Airesu, VP v Canberri, VP v Haagu, VP v Kijevu, VP v Kopenhagnu, VP v Londonu, VP v Madridu, VP v Moskvi, VP v Ottawi, VP v Parizu, VP v Podgorici, VP v Pragi, VP v Sarajevu, VP v Skopju, VP v Varšavi, VP v Washingtonu, VP v Zagrebu in VP pri Svetem sedežu.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos že 27. po vrsti namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali po svetu. 27. likovno kolonijo bodo tudi v letu 2018 organizirali v Mostu na Soči v soorganizaciji Turističnega društva Most na Soči. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 8. junija 2018. pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Prijave zbirajo do 2. maja.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10 do 15 leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. 7. in 21. 7. 2018 v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Daniela Rode, biologinja, ki spoznava svoje slovenske korenine.
Časopis Večer je razglasil 100 najbolj vplivnih Slovenk in Slovencev. Na prvih šestih mestih so končali športniki in s športom povezani funkcionarji, prvi politik jem predsednik Pahor na 8. mestu. Težko se je odločiti ali gre za priljubljenost ali za vpliv, vendarle pa lestvica kaže na povezanost naše države s športom in športniki, ki nas v tujini predstavljajo v najlepši luči.
Enako lahko zatrdimo tudi za Danielo Rode, biologinjo iz Argentine, ki je s hčerko in možem že en mesec v Sloveniji. Ukvarja se z jaguarji, kaj jo je prineslo k nam, pa v nadaljevanju oddaje. Mojca Delač je pred mikrofon povabila doktorico Nino Boger z Nizozemske, ki se z družino pripravlja na čisto poseben izziv, Slovenijo pa je obiskala tudi učiteljica dopolnilnega pouka Slovenščine Tatjana Bukvič, ki jo je pred mikrofon povabila Lili Brunec.
Daniela Rode je biologinja, ki je že en mesec na obisku v Sloveniji z možen in hčerko. Hčerka obiskuje tečaj Slovenščine, zato bo tu ostala še nekaj mesecev. Mož je znanstvenik in je na enoletnem programu raziskovanja na Biotehnični fakulteti, Daniela pa tukaj opravlja polletno raziskovalno delo. Sicer je zaposlena pri podjetju Fundación Vida Silvestre, ukvarja pa se z ohranjanjem okolja. Njena posebna skrb so jaguarji. Z njo sem se pogovarjal s pomočjo Andreja Rota, ki je intervju prevedel iz Španščine.
Dr. Nina Bógerd skupaj z družino živi na obrobju mesta Haag na Nizozemskem. Pravi, da že od najstniških let rada potuje in odkriva svet, s prav takšno mero zagnanosti in energije pa se loteva mnogih stvari na svoji življenjski poti. Od znanstveno – akademske kariere do športa in humanitarnih aktivnosti. Seveda pa je najprej tudi mama in žena in pred njeno družino je prav v začetku maja posebna dogodivščina. Več in podrobneje pa je dr. Nina Bogerd pripovedovala v pogovoru z Mojco Delač, ki jo je poklicala v deželo tulipanov in mlinov na veter.
V Srbiji po nekaterih podatkih živi blizu 5.000 Slovencev, veliko jih je delo in dom našlo v srbski prestolnici, kjer deluje tudi slovensko društvo Sava. V Beogradu poteka tudi slovenski dopolnilni pouk, ki je zelo dobro obiskan, že nekaj let pa tam poučuje učiteljica Tatjana Bukvič. Med krajšim obiskom Slovenije se je o slovenski šoli v Beogradu s Tatjano Bukvič pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
V Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in v tujini bo potekalo v nedeljo, 3. 6. 2018. Volivce obveščamo, da bodo v nedeljo, 3. 6. 2018 od 9.00 do 17.00 ure po lokalnem času, volišča odprta na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije. Seznam objavljamo tudi na naši spletni strani.
GK v Celovcu, GK v Clevelandu, GK v Münchnu, GK v Trstu, GK v Torontu, VP na Dunaju, VP v Atenah, VP v Beogradu, VP v Berlinu, VP v Bernu, VP v Bratislavi, VP v Bruslju, VP v Budimpešti, VP v Buenos Airesu, VP v Canberri, VP v Haagu, VP v Kijevu, VP v Kopenhagnu, VP v Londonu, VP v Madridu, VP v Moskvi, VP v Ottawi, VP v Parizu, VP v Podgorici, VP v Pragi, VP v Sarajevu, VP v Skopju, VP v Varšavi, VP v Washingtonu, VP v Zagrebu in VP pri Svetem sedežu.
10. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in iz Slovenije bo potekala 24. in 25. maja v Ljubljani. Častni pokrovitelj konference bo predsednik RS Borut Pahor, več informacij pa najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos že 27. po vrsti namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali po svetu. 27. likovno kolonijo bodo tudi v letu 2018 organizirali v Mostu na Soči v soorganizaciji Turističnega društva Most na Soči. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 8. junija 2018. pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Prijave zbirajo do 2. maja.
V letu 2018 združenje SIM v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in centrom šolskih in obšolskih dejavnosti organizirali ustvarjalno poletno šolo za mlade od 10 do 15 leta starosti z naslovom – Slovenščina malo drugače. Poletna šola bo potekala med 15. 7. in 21. 7. 2018 v Murski Soboti. Več informacij prav tako najdete na spletni strani SIM, prijave pa zbirajo do 15. maja.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Neveljaven email naslov