Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko.
Parlamentarne volitve so za nami, vendar je pot do nove vlade, kot kaže, še dolga. Zaenkrat še ni čisto jasno niti to, kdo jo bo sestavljal. Kdorkoli že bo, spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja. Zato je toliko bolj presenetljiva nizka volilna udeležba, ki kaže na dejstvo, da Slovenci svoje volilne pravice ne jemljemo najbolj resno. Pa bi jo morali, saj tudi to kaže na stopnjo sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Morda bi se morali najprej začeti spraševati o razlogih za to, čeprav je jasno, da jasnega odgovora ne bi našli. Imamo pa odgovor na vprašanje, kaj smo vam pripravili tokrat.
Najprej smo se podali na letošnjo likovno akademijo, ki tudi tokrat poteka v Mostu na Soči. Kako izseljenci doživljajo vrnitev domov in kako to vpliva na njihovo umetnost, ki je letos združena pod naslovom ‘Reka življenja’? Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Lili Brunec je preverila, kakšna bo letošnja v Uitikonu. Mojca Delač pa se je pogovarjala s programerjem Matjažem Trčkom, ki ga je delo popeljalo po mnogih državah stare celine.
Monika Ivančič Fajfar, kustosinja, likovna kritičarka in pedagoginja v kulturi tudi letos vodi Likovno kolonijo v organizaciji Slovenske izseljenske matice. O temi letošnje kolonije, ki nosi naslov Reka življenja, je zapisala tole:
Tok reke spominja na tok misli, na potezo čopiča, na črto, ki dà umetniški ideji vidno obliko. Na likovni koloniji bomo sledili toku reke, toku misli in občutij, te čutne vtise in umetniške vizije pa bomo skušali zajeziti v okvire slikarskih platen. Poleg likovnega ustvarjanja bo naš cilj tudi ustvarjanje medosebnih vezi in spoznavanje svoje identitete – iskanje izvirov in raziskovanje oceanov.
Obiskali smo jih v vodni hiši ob Soči, kjer ustvarjajo, in Monika Ivančič Fajfar nam je pojasnila, zakaj se je kolonija tudi tokrat vrnila v Most na Soči. Želji Monike Ivančič Fajfar, vodje likovne kolonije, se pridružujemo tudi ustvarjalci oddaje. Domačin Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikarjev amaterjev, je bil med povabljenimi domačimi umetniki že lani. Obisk Slovencev iz tujine vidi kot prijeten, lep dogodek, ki lahko doprinese k prepoznavnosti kraja in naše države. Tudi slikarka Dea Volarič ima kot domačinka in večkratna udeleženka podobno izkušnjo. Podobno razmišljajo tudi udeleženci iz tujine, ki jim je motiv letošnje kolonije očitno nudil veliko navdiha. V času oddaje je bila kolonija zaključena, njeni udeleženci pa so že doma. Za njimi ostajajo slike, ki jih boste, kot ste lahko slišali, lahko videli še enkrat tudi jeseni. A veliko več kot to pomeni vse tisto, kar bodo lahko o naši državi, torej svoji domovini, lahko povedali drugim. Se vidimo prihodnje leto, dodajamo ustvarjalci današnje oddaje.
Matjaž Trček je programer in Slovenec po svetu. Onkraj meja rodne domovine ga je odpeljalo delo, v nekaj letih pa je bogate izkušnje nabiral že v nekaj različnih delih stare celine. Na tromejo Švice, Nemčije in Francije ga je poklicala Mojca Delač.
Slovenci v Švici ob zaključku šolskega leta že vrsto let pripravljajo prireditev z naslovom Slovenski otroci vabijo. Letošnja bo jutri v Uitikonu, na njej pa se zberejo učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Švice, Liechstensteina in Predarlskega. Prireditev organizira Združenje staršev Martin Krpan iz Švice skupaj z učiteljicami slovenskega dopolnilnega pouka. Pričakujejo številne obiskovalce, tudi goste iz Slovenije. O letošnji prireditvi se je z Lili Brunec pogovarjala predsednica Združenja Martin Krpan, Petra Zajc.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je danes obiskal slovensko skupnost v Osijeku. Srečal se je s predstavniki Slovenskega društva Stanko Vraz, v osiješki univerzitetni knjižnici pa je odprl razstavo »Zakladi slovenskih arhivov«.
Minister Žmavc se bo z delegacijo jutri udeležil slavnostne prireditve ob 40. letnici delovanja Slovenskega kulturnega in športnega društva Planinka Ravensburg, kjer bo tudi nastopil kot svečani govornik.
Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje “Naša slovenska beseda”, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke “Cinema”. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole “Miroslav Vilhar” iz Postojne.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in finančno pomočjo Urada RS za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za mlade v letu 2018, ki nosi naslov »Ivan Nevsakdanji danes«. Avtor dela naj izhaja iz manj znanega dogodka življenja Ivana Cankarja ter na izviren način poveže dogodek, Cankarjevo razmišljanje ali Cankarjevo razumevanje dogodka s slovensko sedanjostjo ali širšo aktualno problematiko modernega sveta. Sodelujoči na natečaju naj do 10. novembra 2018 pošljejo še neobjavljeno avtorsko delo (prozo ali video) označeno s šifro avtorja. Več informacij najdete na spletni strani svetovnega slovenskega kongresa.
V obdobju med 2014 in 2018 se je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nabralo veliko zgodb, srečanj in uspehov, ki jih je v zelo zanimiv in podučen feljton zbral znani spremljevalec dogajanja v zamejstvu in izseljeništvu Marjan Šrimpf. Dokumentarni feljton si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.facebook.com/Slovenci2016/videos/1033030373514681/
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.
Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.
V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.
Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.
Neveljaven email naslov