Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Slovencem po svetu se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gora in kave. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transferzalo. Vse dogodke na poti so zabeležile tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem. Ne zamudite oddaje nocoj po 21. uri zvečer na Prvem.
Živa Tavčar in Rok Fabjan, Slovenca po svetu
V tokratni oddaji se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gore in kava. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transverzalo. Vse dogodke na poti so posnele tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem.
Živa Tavčar je bila edina Slovenka med desetimi izbranci, ki so jih sprejeli v projekt snemanja filma ‘Dolga alpska transverzala’. Ta je dolga neverjetnih 620 kilometrov, poteka pa od Ženevskega jezera do obale Sredozemskega morja. Živo je Jure K. Čokl najprej vprašal, kako je sploh prišla do ideje, da bi se lotila tako zahtevnega projekta.
Rok Fabjan živi nedaleč stran od slovite Copa Cabane, plaže, ki predstavlja vrhunec sanjarjenja za marsikaterega ljubitelja potovanj. A se mu v resnici ne zdi nič posebnega. Bolj ga zanimajo terenski avto in področja, na katerih raste kava, kakršne drugje ni. Izmed vseh vrst potem izbira najboljše in jih, po temeljitem preučevanju, ponudi sladokuscem, ki so za žlahtno skodelico pripravljeni odšteti tudi nekaj več denarja.
Še kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20. Program seminarja bo določen pozneje. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa je 16. november.
877 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gora in kave. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transferzalo. Vse dogodke na poti so zabeležile tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem. Ne zamudite oddaje nocoj po 21. uri zvečer na Prvem.
Živa Tavčar in Rok Fabjan, Slovenca po svetu
V tokratni oddaji se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gore in kava. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transverzalo. Vse dogodke na poti so posnele tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem.
Živa Tavčar je bila edina Slovenka med desetimi izbranci, ki so jih sprejeli v projekt snemanja filma ‘Dolga alpska transverzala’. Ta je dolga neverjetnih 620 kilometrov, poteka pa od Ženevskega jezera do obale Sredozemskega morja. Živo je Jure K. Čokl najprej vprašal, kako je sploh prišla do ideje, da bi se lotila tako zahtevnega projekta.
Rok Fabjan živi nedaleč stran od slovite Copa Cabane, plaže, ki predstavlja vrhunec sanjarjenja za marsikaterega ljubitelja potovanj. A se mu v resnici ne zdi nič posebnega. Bolj ga zanimajo terenski avto in področja, na katerih raste kava, kakršne drugje ni. Izmed vseh vrst potem izbira najboljše in jih, po temeljitem preučevanju, ponudi sladokuscem, ki so za žlahtno skodelico pripravljeni odšteti tudi nekaj več denarja.
Še kratki novici:
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20. Program seminarja bo določen pozneje. Več informacij najdete na spletni strani urada.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa je 16. november.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov