Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Žigo Pirnatom in drugi prispevki o Slovencih po svetu
Začeli smo v Kaliforniji, kjer so posledice ognjene stihije občutili tudi Slovenci, ki živijo v tej ameriški državi. Na zahod ZDA je poklicala Mojca Delač. Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Na konferenci je bila za oddajo Slovencem po svetu tudi Lili Brunec.
Žigo Pirnata smo v naših oddajah že spoznali. Po diplomah iz mednarodnih odnosov in primerjalnega in slovanskega jezikoslovja, je opravil tudi magisterij ekonomije in začel kariero v diplomaciji. Nato pa leta 2011 sledil sanjam in se odpravil čez lužo na študij kompozicije filmske glasbe in sodobnega glasbenega pisanja na sloviti Univerzi Berklee v Bostonu. Zdaj že nekaj let od blizu spoznava Los Angeles in sodeluje s številnimi izjemnimi imeni v svetu glasbe in filma. Ob vsem tem pa ostaja tesno povezan s Slovenijo, kjer ga je ob tokratnem obisku na klepet povabila Mojca Delač. Najprej pa sta se seveda ustavila pri najaktualnejšem v Kaliforniji te dni – to so požari, ki so prizadeli to zvezno deželo.
Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Sodelovalo je več kot 130 udeležencev iz domovine in tujine, ki so si izmenjali informacije in izkušnje, pomembne za udeležbo na tržiščih zunaj meja Slovenije. Na konferenci je bila tudi Lili Brunec.
Poslovnež Borut Meršak pa že vrsto let živi na Slovaškem. Je predsednik Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev SLO-SLO, ki deluje v Bratislavi. Kot pravi, združenje skrbi za dobro poslovno sodelovanje med slovenskimi in slovaškimi podjetji, organizirajo pa ne le poslovne marveč tudi kulturne dogodke. V luči poslovne konference v Dravogradu je Boruta Meršaka pred mikrofon ujela Lili Brunec.
Še kratki novici:
Petra J. Česnika, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskala dr. Margaret Rudolf, častna konzulka RS v kanadskem Vancouvru. Skupaj z Olgo Belec, državno sekratarko na uradu, so se pogovarjali o aktualnem stanju v slovenski skupnosti v Kanadi in Vancouvru ter o številnih možnostih povezovanja Vancouvra in tudi njegove slovenske skupnosti s Slovenijo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa se izteče v petek ob polnoči.
881 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Pogovor z Žigo Pirnatom in drugi prispevki o Slovencih po svetu
Začeli smo v Kaliforniji, kjer so posledice ognjene stihije občutili tudi Slovenci, ki živijo v tej ameriški državi. Na zahod ZDA je poklicala Mojca Delač. Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Na konferenci je bila za oddajo Slovencem po svetu tudi Lili Brunec.
Žigo Pirnata smo v naših oddajah že spoznali. Po diplomah iz mednarodnih odnosov in primerjalnega in slovanskega jezikoslovja, je opravil tudi magisterij ekonomije in začel kariero v diplomaciji. Nato pa leta 2011 sledil sanjam in se odpravil čez lužo na študij kompozicije filmske glasbe in sodobnega glasbenega pisanja na sloviti Univerzi Berklee v Bostonu. Zdaj že nekaj let od blizu spoznava Los Angeles in sodeluje s številnimi izjemnimi imeni v svetu glasbe in filma. Ob vsem tem pa ostaja tesno povezan s Slovenijo, kjer ga je ob tokratnem obisku na klepet povabila Mojca Delač. Najprej pa sta se seveda ustavila pri najaktualnejšem v Kaliforniji te dni – to so požari, ki so prizadeli to zvezno deželo.
Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Sodelovalo je več kot 130 udeležencev iz domovine in tujine, ki so si izmenjali informacije in izkušnje, pomembne za udeležbo na tržiščih zunaj meja Slovenije. Na konferenci je bila tudi Lili Brunec.
Poslovnež Borut Meršak pa že vrsto let živi na Slovaškem. Je predsednik Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev SLO-SLO, ki deluje v Bratislavi. Kot pravi, združenje skrbi za dobro poslovno sodelovanje med slovenskimi in slovaškimi podjetji, organizirajo pa ne le poslovne marveč tudi kulturne dogodke. V luči poslovne konference v Dravogradu je Boruta Meršaka pred mikrofon ujela Lili Brunec.
Še kratki novici:
Petra J. Česnika, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskala dr. Margaret Rudolf, častna konzulka RS v kanadskem Vancouvru. Skupaj z Olgo Belec, državno sekratarko na uradu, so se pogovarjali o aktualnem stanju v slovenski skupnosti v Kanadi in Vancouvru ter o številnih možnostih povezovanja Vancouvra in tudi njegove slovenske skupnosti s Slovenijo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa se izteče v petek ob polnoči.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov