Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Žigo Pirnatom in drugi prispevki o Slovencih po svetu
Začeli smo v Kaliforniji, kjer so posledice ognjene stihije občutili tudi Slovenci, ki živijo v tej ameriški državi. Na zahod ZDA je poklicala Mojca Delač. Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Na konferenci je bila za oddajo Slovencem po svetu tudi Lili Brunec.
Žigo Pirnata smo v naših oddajah že spoznali. Po diplomah iz mednarodnih odnosov in primerjalnega in slovanskega jezikoslovja, je opravil tudi magisterij ekonomije in začel kariero v diplomaciji. Nato pa leta 2011 sledil sanjam in se odpravil čez lužo na študij kompozicije filmske glasbe in sodobnega glasbenega pisanja na sloviti Univerzi Berklee v Bostonu. Zdaj že nekaj let od blizu spoznava Los Angeles in sodeluje s številnimi izjemnimi imeni v svetu glasbe in filma. Ob vsem tem pa ostaja tesno povezan s Slovenijo, kjer ga je ob tokratnem obisku na klepet povabila Mojca Delač. Najprej pa sta se seveda ustavila pri najaktualnejšem v Kaliforniji te dni – to so požari, ki so prizadeli to zvezno deželo.
Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Sodelovalo je več kot 130 udeležencev iz domovine in tujine, ki so si izmenjali informacije in izkušnje, pomembne za udeležbo na tržiščih zunaj meja Slovenije. Na konferenci je bila tudi Lili Brunec.
Poslovnež Borut Meršak pa že vrsto let živi na Slovaškem. Je predsednik Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev SLO-SLO, ki deluje v Bratislavi. Kot pravi, združenje skrbi za dobro poslovno sodelovanje med slovenskimi in slovaškimi podjetji, organizirajo pa ne le poslovne marveč tudi kulturne dogodke. V luči poslovne konference v Dravogradu je Boruta Meršaka pred mikrofon ujela Lili Brunec.
Še kratki novici:
Petra J. Česnika, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskala dr. Margaret Rudolf, častna konzulka RS v kanadskem Vancouvru. Skupaj z Olgo Belec, državno sekratarko na uradu, so se pogovarjali o aktualnem stanju v slovenski skupnosti v Kanadi in Vancouvru ter o številnih možnostih povezovanja Vancouvra in tudi njegove slovenske skupnosti s Slovenijo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa se izteče v petek ob polnoči.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Pogovor z Žigo Pirnatom in drugi prispevki o Slovencih po svetu
Začeli smo v Kaliforniji, kjer so posledice ognjene stihije občutili tudi Slovenci, ki živijo v tej ameriški državi. Na zahod ZDA je poklicala Mojca Delač. Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Na konferenci je bila za oddajo Slovencem po svetu tudi Lili Brunec.
Žigo Pirnata smo v naših oddajah že spoznali. Po diplomah iz mednarodnih odnosov in primerjalnega in slovanskega jezikoslovja, je opravil tudi magisterij ekonomije in začel kariero v diplomaciji. Nato pa leta 2011 sledil sanjam in se odpravil čez lužo na študij kompozicije filmske glasbe in sodobnega glasbenega pisanja na sloviti Univerzi Berklee v Bostonu. Zdaj že nekaj let od blizu spoznava Los Angeles in sodeluje s številnimi izjemnimi imeni v svetu glasbe in filma. Ob vsem tem pa ostaja tesno povezan s Slovenijo, kjer ga je ob tokratnem obisku na klepet povabila Mojca Delač. Najprej pa sta se seveda ustavila pri najaktualnejšem v Kaliforniji te dni – to so požari, ki so prizadeli to zvezno deželo.
Ta teden je v organizaciji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Dravogradu potekala 10. poslovna konferenca, ki so jo poimenovali Slovenska podjetnost kroži prek meja. Sodelovalo je več kot 130 udeležencev iz domovine in tujine, ki so si izmenjali informacije in izkušnje, pomembne za udeležbo na tržiščih zunaj meja Slovenije. Na konferenci je bila tudi Lili Brunec.
Poslovnež Borut Meršak pa že vrsto let živi na Slovaškem. Je predsednik Kluba slovenskih in slovaških poslovnežev SLO-SLO, ki deluje v Bratislavi. Kot pravi, združenje skrbi za dobro poslovno sodelovanje med slovenskimi in slovaškimi podjetji, organizirajo pa ne le poslovne marveč tudi kulturne dogodke. V luči poslovne konference v Dravogradu je Boruta Meršaka pred mikrofon ujela Lili Brunec.
Še kratki novici:
Petra J. Česnika, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskala dr. Margaret Rudolf, častna konzulka RS v kanadskem Vancouvru. Skupaj z Olgo Belec, državno sekratarko na uradu, so se pogovarjali o aktualnem stanju v slovenski skupnosti v Kanadi in Vancouvru ter o številnih možnostih povezovanja Vancouvra in tudi njegove slovenske skupnosti s Slovenijo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja Javni razpis za razpisni področji A in B v letu 2019: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje B v letu 2019 je finančna podpora, spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Besedilo razpisa najdete na spletni strani ministrstva, rok za oddajo dokumentacije pa se izteče v petek ob polnoči.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov