Amaranta Rode, 19 letnica iz Argentine, ki je ostala v Sloveniji

V tednu, ki je za nami, smo za vas ustvarjalci oddaje pripravili kar pet prispevkov. Za slovenske rojake iz nemškega Reutlingena  ki jih združuje Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav, bo jutri poseben dan, saj bodo zaznamovali 45.letnico obstoja  društva. Na izobraževanje v tujino vsako leto odide  tudi veliko slovenskih študentov, med njimi tudi Blaž Tomc Zidar, ki se je po končanem izobraževanju v Veliki Britaniji zaposlil na sosednjem Hrvaškem. Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak njenih prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala. Nataša Stambej s Finske poroča, da so se Slovenci tradicionalno zbrali še enkrat, tokrat jih je bilo okoli 50, od tega 20 otrok. Ob koncu oddaje pa prisluhnite še pogovoru s Francijem Stanovnikom iz Argentine, profesorju filozofije, s katerim se je pogovarjal Tomaž Gerden.

Za slovenske rojake iz nemškega Reutlingena  ki jih združuje Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav, bo jutri poseben dan, saj bodo zaznamovali 45. letnico obstoja  društva. Pripravljajo  kulturno prireditev, kjer ne bo manjkalo slovenske glasbe in plesa. Podpredsednica slovenskega društva Triglav Reutlingen Marjeta Golob se je v pogovoru z Lili Brunec ob  tem pomembnem društvenem jubileju ozrla k  dejavnostim in k praznovanju  45.letnice, beseda pa je najprej stekla o začetkih društvenega delovanja.

Na izobraževanje v tujino vsako leto odide  tudi veliko slovenskih študentov, številni po končanem študiju ostanejo v tujini. Študij bioprocesnega inženirstva je v tujini zaključil tudi Blaž Tomc Zidar, ki pa se je po končanem izobraževanju v Veliki Britaniji zaposlil na sosednjem Hrvaškem. Že med študijem v Londonu se je včlanil tudi v Društvo VTIS, kjer zdaj aktivno sodeluje. Blaž Tomc Zidar se je o svoji izobraževalni poti v tujini in delovanju društva pogovarjal z Lili Brunec.

Amaranta Rode je devetnajstletnica, ki sta jo starša komaj spravila iz Argentine na obisk v Slovenijo. A ko je vdihnila zrak svojih prednikov, se je odločila, da bo tukaj tudi ostala. Čeprav o Sloveniji ni vedela skoraj ničesar. Ob začetku najinega pogovora sem jo vprašal, kaj je bil glavni razlog, da je obiskala našo državo.

V eni izmed prejšnjih oddaj Slovencem po sveti ste lahko slišali, da so se Slovenci na Finskem zbrali v Haltii ter proslavili Martinovo. Bilo jih je dvajset. Zdaj je minil le dober mesec in Slovenci na Finskem so se zbrali še enkrat, tokrat jih je bilo kar okoli 50, od tega 20 otrok, nam je povedala Nataša Stambej. To pomeni, da je slovenska skupnost na severu Evrope močno povezana.

Franci Stanovnik je doma v predmestju Buenos Airesa, v občini Llanus v Argentini. Po poklicu je profesor filozofije, svojo poklicno pot pa je sklenil kot ravnatelj gimnazije v Llanusu. Tomaž Gerden ga je najprej vprašal, od kod so bili njegovi starši.

Še nekaj kratkih novic:

Od danes je na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline v ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New Yorku, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu v Severni Karolini. Razstava je na ogled v času uradnih ur Urada.

Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Olga Belec, se je včeraj udeležila prve konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Konferenca je potekala v prostorih Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, pri njeni organizaciji in izvedbi pa so poleg Kongresa in Fakultete sodelovali predavatelji iz različnih ustanov in podjetij, povezanih z računovodstvom in davčnim svetovanjem tako iz Slovenije kot iz zamejstva in izseljenstva.

Združenje Slovenska izseljenska matica je 22. novembra organiziralo redni letni občni zbor. Pred začetkom občnega zbora je udeležencem Aljoša Pelhan iz Narodne in univerzitetne knjižnice predstavil razstavo Iz mnogih dežel, posvečeno Louisu Adamiču, najpomembnejšemu izseljenskemu pisatelju. Letos namreč praznujemo 120. obletnico pisateljevega rojstva.